Generalni sekretariat vlade je po ugotovitvah informacijskega pooblaščenca poskrbel za zavarovanje prostorov, v katerih se nahaja snemalna naprava in v katerih so se hranili posnetki s sej vlade. Sicer pa snemanje vladnih sej in s tem povezano hranjenje posnetkov samo po sebi po njihovih navedbah še ne pomeni kršitve zakona o varstvu osebnih podatkov.

Sekretariat ni poskrbel za revizijske sledi, s čimer bi zagotovil možnosti poznejšega ugotavljanja, kdo je v določenem času izdelal, uporabljal, pregledoval ali kako drugače obdeloval posamezen posnetek seje vlade, je pojasnila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.

Po njenih navedbah so med postopkom inšpekcijskega nadzora na generalnem sekretariatu vlade že izboljšali zavarovanje shranjenih posnetkov vladnih sej, še vedno pa niso zagotovili ustreznih revizijskih sledi. Na to so jih med postopkom opozorili, inšpekcijski postopek pa zato še ni v celoti zaključen, pojasnjuje Pirc Musarjeva.

Snemanje ni kršitev

Sicer pa gre po njenih ugotovitvah pri snemanju vladnih sej za snemanje na podlagi vladnega poslovnika, na podlagi teh posnetkov se namreč lahko napišejo dobesedni zapisi sej vlade, ki služijo kot pripomoček za pripravo odpravkov sklepov vlade in zapisnika seje vlade.

Pri informacijskem pooblaščencu so tako presodili, da snemanje vladnih sej ne pomeni kršitve zakona o varstvu osebnih podatkov, glede hranjenja posnetkov pa ugotavljajo, da se ti posnetki štejejo kot arhivsko gradivo, zaradi česar sama hramba takšnih posnetkov ni sporna.

Inšpekcijski nadzor so pri informacijskem pooblaščencu sprožili po objavi posnetkov delov razprav s sej vlad Boruta Pahorja in Janeza Janše na spletu decembra lani. Interno preiskavo so takrat sprožili tudi na vladi, v poročilu pa so zapisali, da vlada ne more natančno ugotoviti, kdo je odtujil in objavil posnetke, zato bo počakala na izsledke pristojnih organov pregona. Na policijo so namreč podali kazensko ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov.