Kako prepoznamo kršitve človekovih pravic na internetu?

Zato informacijski pooblaščenec svetuje, da spoštujete varnostna priporočila informatikov, predvsem glede protivirusnih programov, varnostnih popravkov sistema ipd. Prav tako svetujemo, da bodite previdni pri kakršnemkoli razkrivanju osebnih podatkov na spletu, predvsem pri razkrivanju številk plačilnih kartic, EMŠO in davčne številke - pozorni bodite, da je naslov spletne strani ob plačevanju na začetku označena s https in ne zgolj s http, desno spodaj v brskalniku pa morate zagledati ključavnico. Veliko nasvetov glede varne rabe interneta najdete na spletni strani SAFE-SI (www.safe.si).

Če gre za kršitve varstva osebnih podatkov, se lahko obrnete na informacijskega pooblaščenca, za hujše zlorabe slovensko pravo omogoča tudi vložitev kazenske ovadbe in odškodninske tožbe. Če menite, da ste odkrili primer sovražnega govora ali pedofilije na internetu lahko podate anonimno prijavo na spletno prijavno točko Spletno oko (https://www.spletno-oko.si/).

Je bilo s tega področja v Sloveniji že kaj prijav?

Neke skupne statistike verjetno ni, je pa anonimna prijavna točka za ilegalne vsebine na internetu, ki se ukvarja predvsem s prijavami sovražnega govora in pedofilije na internetu že prejela več deset prijav, nekatere od teh pa so bile tudi posredovane naprej na policijo. Prijave so seveda različne in prijavitelj pogosto ne vedo, ali gre za prekršek, kaznivo dejanje ali pa nič od naštetega.

Glede na visok delež uporabnikov in priljubljenost sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij  so gotovo najbolj izpostavljena skupina otroci in mladostniki.  Ta tematika bo deležna posebne pozornosti ob naslednjem evropskem dnevu varstva osebnih podatkov, ki bo 28. 1. 2008.

Tako bo pooblaščenec ta dan organiziral okroglo mizo o varstvu zasebnosti na internetu pri otrocih in mladini, obenem pa bomo predstavili novo brošuro pooblaščenca z naslovom Samo ti odločaš, ki je namenja tako otrokom kot staršem in učiteljem. Brošuro bomo razdelili tudi učencem višjih razredov osnovnih šol in njihovim učiteljem.

Katere so najbolj pogoste kršitve s tega področja v Sloveniji?

Iz prakse pooblaščenca so z vidika zavezancev po Zakonu o varstvu osebnih podatkov najpogostejše kršitve zaradi nepremišljene in nedovoljene objave dokumentov (tudi osebnih, ki so na ta način seveda lahko dostopni za ponarejanje), ki vsebujejo osebne podatke, slabo zavarovanje zbirk osebnih podatkov na internetu, seveda pa smo bili opozorjeni tudi na druge posege v zasebnost posameznika, ki pa vedno ne sodi v pristojnost pooblaščenca.

Težko bi rekli, da je zakonodaja s tega področja pomanjkljiva, prej bi lahko trdili, da velja načelo, da vsaj na tem področju zakonodaja le stežka drži korak s hitrim razvojem tehnologije in vsem, kar to prinaša. Tu so mišljena predvsem socialna omrežja na internetu, splet 2.0 in podobno, ki predstavljajo pred zakonodajo vsakič nove izzive tako z vidika urejanja kot z vidika  sankcioniranja. Omenjeni problemi so v tujini že precej bolj prisotni in številni državni organi se čedalje bolj spopadajo s temi vprašanji.

Kako resne so kršitve človekovih pravic na internetu v primerjavi s tistimi v zunanjem svetu? Jih danes še vedno preveč podcenjujemo?

Verjetno bi lahko trdili, da se premalo zavedamo, da se velik delež naših aktivnosti, predvsem z vidika obdelave podatkov danes odvija v virtualnem svetu, ki ima po eni strani drugačna pravila, po drugi pa so ta ista kot v realnem svetu. Če malce karikiramo, tako kot smo se že v rani mladosti naučili, da je potrebno pred prečkanjem ceste pogledati levo in desno, tako bo moralo postati nujno, da se tudi v virtualnem svetu že v mladosti naučimo nekaterih pravil glede varnosti in posledic, ki jih nepremišljena uporaba tehnologij lahko prinese – od kraje identitete, do nezakonite objave podatkov, mobilnega in spletnega nadlegovanja in tako naprej. Kršitev ali zlorabo osebnih podatkov je tudi zelo težko popraviti.