Žerjav je namreč v ponedeljkovem pogovoru za oddajo Studio City pojasnil, da bodo varčevali pri agencijah in uradih, "ki jih trenutno ne potrebujemo". V vladnem uradu za komuniciranje o konkretnih rešitvah danes še niso želeli govoriti. Kot so za STA pojasnili v uradu, bodo konkretne zakonodajne rešitve glede reorganizacije institucij javne uprave pripravljene v naslednjih mesecih.

So pa hkrati razložili, da bo ministrstvo za notranje zadeve na podlagi zapisanega v koalicijski pogodbi opravljalo tudi naloge na področju uresničevanja ustavnih in zakonskih določil glede pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti ter skrbi za zaščito pravic v Sloveniji živeče romske skupnosti. Iz tega gre razumeti, da vlada namerava ukiniti urad za narodnosti, prav tako pa se pojavljajo neuradne informacije, da bo ukinjen tudi urad za enake možnosti.

Gulič ne vidi nič slabega v ukinitvi urada

Po mnenju nekdanjega direktorja urada za verske skupnosti Aleša Guliča njegova ukinitev ne bo za verske skupnosti pomenila nič posebnega in te ne bodo nič na slabšem. Z ukinitvijo urada bi postale verske skupnosti bolj izenačene med seboj, pa tudi z drugimi poslovnimi subjekti, je prepričan Gulič.

Zato po njegovem mnenju ni nobene potrebe, da urad, ki ga je sam videl kot "nek relikt ideološkega nadzora nad verskimi skupnosti", obstane. Poleg tega je urad, vsaj v obdobju, preden ga je vodil on, deloval kot "neke vrste verska zbornica, ki jo je financirala država".

Kljub temu se Guliču zdi, da je trenutno veliko bolj kot ukinjanje urada potrebna sprememba verske zakonodaje. Spomnil je še, da so prenos pristojnosti urada na posamezna ministrstva sami predlagali že pred dvema letoma, a tedaj za takšno rešitev ni bilo posluha.

V verskih skupnostih z morebitno ukinitvijo urada za verske skupnosti niso seznanjeni. Kot je za STA dejal tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić, je to stvar vlade in na to nimajo vpliva. Dodal pa je, da se je o tem že govorilo in da so takrat poudarjali, da je dobro, da se urad ohrani. Po njegovih besedah je namreč dobro imeti enega naslovnika za neposredno komuniciranje.

Evangeličanski škof Geza Erniša ukinitve urada ne želi komentirati, preden se ta ne zgodi. Kot pravi, so to za zdaj špekulacije, če pa do tega res pride, pričakuje, da bodo v verskih skupnostih o tem obveščeni. Ob tem je dejal tudi, da je imel urad v preteklosti pomembno nalogo – kot povezovalec in koordinator – in da so z vsemi dosedanjimi direktorji korektno in zelo dobro sodelovali. A to nalogo bo v primeru ukinitve urada po njegovih besedah verjetno prevzel kdo drug. Iz Katoliške cerkve in Srbske pravoslavne cerkve STA odziva še ni dobila.

Göncz: Urad za narodnosti po novem v MNZ

Poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz je za STA potrdil, da bo urad za narodnosti po novem deloval v okviru ministrstva za notranje zadeve, vendar je zagotovil, da se dejavnost urada s tem ne bo spremenila. Kot je pojasnil, tovrstne rešitve obstajajo tudi v drugih evropskih državah.

Dosedanjo dejavnost urada za narodnosti pa bo po njegovih besedah dopolnila še dodatno delovanje državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, ki bo med drugim zadolžen za komuniciranje z narodnimi skupnostmi oziroma poslancev narodnih skupnosti neposredno z vlado.
Ob tem Göncz za zdaj še ni želel dajati ocen, ali je tovrstna organizacija boljša rešitev, vendar je poudaril, da v tem trenutku nikakor niso zaskrbljeni. Dejavnost bo nekoliko drugačna le v okviru organiziranosti, ali se bo ta način pokazal kot boljši, pa je treba počakati, je povedal in dodal, da dokončna pravila v zvezi s tem po njegovih podatkih še niso določena. O tem se bodo tako še pogovarjali in se odločili za najugodnejši možen način glede na okoliščine.

Za pojasnilo smo poklicali tudi direktorja urada za narodnosti in vršilca dolžnosti direktorja urada za verske skupnosti Staneta Baluha, ki pa se na klice ni odzval.