Akademik Janko Kos je danes stopil na stran nasprotnikov arbitražnega sporazuma. Na tiskovni konferenci SDS je povedal, da ga k nasprotovanju vodijo zgodovinske izkušnje. Denimo leto 1941, ko ni bilo soglasja v narodu, v nasprotju z letom 1990. Zato je prepričan, da je "stvar okoli sporazuma negotova in problematična". "Jasno je, da se v papirjih za arbitražo igra na naivnost in konformizem ljudi."

Predsednik ljubljanske SDS Dragutin Mate ocenjuje, da se je v preteklosti "Ljubljana marsikdaj vedla mačehovsko do obrobnih delov, kot rečejo nekateri". Zato poziva proti z argumentom: "Če izgubimo stik z odprtim morjem, ne bomo več pomorska in alpska država."

Evropski poslanec Milan Zver pa je dodal, da nam Evropa glasovanja proti ne bo zamerila. Zato sporoča: "Glasovanje proti je državotvorno."

Oman: Odločitev sprejmemo za zmeraj
"Ko bi se poenotili vsaj pravniki, bi se človek lažje opredelil za sporazum. Potrditvi sporazuma pa nasprotujejo tudi pravniki, ki niso zgolj z desne opcije," je svoje pomisleke proti arbitražnemu sporazumu strnil starosta slovenske politike Ivan Oman, prvi predsednik Slovenske kmečke zveze. Ne gre mu v račun, da vlada odločitev prelaga na državljane, ki ne morejo poznati posameznih pravnih dikcij v sporazumu.

"Ta zadeva je tako pomembna, da ne more biti stvar ene ali druge politike. Odločitev, če sprejmemo sporazum, je za zmeraj in nimamo se več o čem pogajati. Odločitev pa bo prepuščena tretjemu organu," pravi Oman.

Prvak SLS Radovan Žerjav je kritičen do zemljevida v letaku, ki ga je v nabiralnike dostavila vlada. "Po tem zemljevidu se odpovedujemo 20 odstotkom Piranskega zaliva in tretjini slovenskega morja v korist Hrvaške in koridorja, ki bo ta znameniti stik Slovenije z mednarodnim morjem."

Vajgl negiral Pahorja
"Ljudi ni treba strašiti z izolacijo. Nobena država, ki je branila nacionalni interes, v EU ni bila sankcionirana," je danes dejal evropski poslanec iz vrst Zares Ivo Vajgl. Sporazum sicer podpira, "v imenu zdravega razuma ga je treba podpreti", pravi. Dodaja, da je bil sicer prostor za boljši sporazum, "a zdaj je takšen, kot je".

Napoved premierja Boruta Pahorja, da nas bi proti pahnil v izolacijo, zavrača, saj EU niti ne pozna mehanizmov za izolacijo članic. Opozarja pa, da bi bilo treba vezati poglavje o vstopu Hrvaške na zahtevo po ureditvi meja in postaviti tako pravilo pred vse prihodnje kandidatke. "Nismo popek sveta v Evropi, za nas se pojavi zanimanje, kadar je problem ali kadar se uvrstimo na svetovno nogometno prvenstvo," še pojasnjuje Vajgl. Risanje zemljevidov, ki se ga v kampanji gre politika, pa je zanj deplasirano.

Da se Evropa, ker ima pomembnejše probleme, z nami ne ukvarja, meni tudi evropski poslanec LDS Jelko Kacin. Pojasnjuje, da so v Evropi vsi "že kupili zgodbo, da sta se Slovenija in Hrvaška dogovorili". "Ker imamo referendum, nas ne vidijo kot zrelo državo EU. Ampak kot neko Švico, ki ima vsak mesec referendum in katerega izid je nepredvidljiv."

Poziva k podpori sporazuma in kritizira nasprotnike: "Opozicija niti v parlamentu ni glasovala proti sporazumu, ampak je izbrala obstrukcijo. Torej bi morala pozivati tudi proti referendumu." Tudi Kacin meni, da referendumski "ne" ne bi pomenil izolacije Slovenije, ampak bi si "izborili pravico do popravnega izpita". "Res pa je, da bilateralno problema ne bi bilo mogoče rešiti, ker ne ena ne druga vlada ne more preživeti kompromisa, ki je potreben."

Rektor primorske univerze Rado Bohinc iz SD, ki  je pogovor povezoval, je kritičen do pravne stroke, saj pravi: "Zame je blamaža, kako del pravne stroke razlaga sporazum." Kacin pa je dejal: "Ogabno je, kako so nekateri pravniki, ki so proti sporazumu, pripravljeni biti slovenski arbitri."