Ministrstvo za pravosodje in javno upravo (MPJU) ni ne zanikalo ne potrdilo, da projekta Lukenda, s katerim odpravljajo sodne zaostanke in ki se izteče konec leta, ne bodo podaljšali. Priznali so le, da o tem potekajo pogovori. Pravijo pa, da “podatki kažejo, da projekt ni dosegel vseh začrtanih rezultatov”. Če ga ne bodo podaljšali, bo delo izgubilo 690 za določen čas zaposlenih ljudi.

Zaostanki bodo še večji

“Čakamo na informacijo, s koliko ljudmi bomo delali v prihodnjem letu, da pripravimo načrt dela,” pravi predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek. Dodaja, da razumejo, da bodo rezi potrebni, a opozarja, da bi se s tem močno povečal čas reševanja sodnih zadev, kar naj bi vplivalo tudi na gospodarstvo. Veliko strokovnih delavcev iz projekta Lukenda, ki ga je država začela leta 2005 in pred dvema letoma podaljšala, je delalo na manj zahtevnih zadevah ali področjih, kjer sodnik nastopi na koncu postopka. “Tako so bili sodniki razbremenjeni za druge stvari. Zdaj bi breme padlo nazaj nanje,” še pravi Roblekova.

Denar le, če bodo rezultati

Na MPJU trdijo, da bodo podprli vsak projekt, ki bo prinesel boljše delovanje sodišč. “Vendar pa so pomembni pričakovani in zatem doseženi rezultati,” opozarjajo. Za podaljšanje Lukende ali podobnih projektov naj bi denar našli, a le “če bo sodstvo jasno pokazalo, da ima vizijo, kako se racionalizirati in pospešiti sodne postopke”. Pravijo, da ne morejo pričakovati, da bo vlada “ne glede na to, ali se kaj spremeni, podpirala takšne projekte in financirala sodstvo v sedanjem obsegu, če ne bo prevzelo odgovornosti”.

Kritični do sodstva

Na MPJU priznavajo, da podatki o gibanju zaostankov kažejo izboljšanje. “Kažejo tudi, da gre izboljšanje predvsem na račun elektronskih izvršb, sodnega registra in zemljiške knjige,” trdijo. Opozarjajo, da se ponekod zaostanki kljub dodatnim sredstvom povečujejo in ne zmanjšujejo, slabše rezultate pa naj bi sodišča dosegala predvsem pri pomembnih zadevah: “Zato bi bilo neodgovorno v teh zaostrenih razmerah še naprej nekritično zagotavljati dragoceni davkoplačevalski denar.”

Najstarejši iz leta 1960

Na vrhovnem sodišču (VS) pojasnjujejo, da je bilo konec leta 2011 na sodiščih 34 odstotkov oziroma 126.537 zadev, ki so starejše od dveh let, 11 odstotkov od pet, dva odstotka od 10 in manj kot odstotek starejših od 20 let. Najstarejša zadeva je iz leta 1960, a sklepajo, da zato, ker so se našli novi dediči. “Redki so primeri, kjer bi lahko odgovornost za starejše nerešene zadeve pripisali sodnikom, sodiščem ali strankam samim, temveč gre za posledico objektivne narave primerov,” pravijo na VS. Menijo, da gre večinoma za rešene zadeve, ki se znova odprejo. “Zaradi narave tovrstnih postopkov oziroma življenjskih situacij, ki jih tovrstni postopki urejajo, bodo takšne zadeve obstajale tudi v prihodnosti,” še pravijo. Sicer je 65,5 odstotka vseh zadev rešenih v manj kot dveh letih.