“Zaporniki ne delajo, ker dela v naših zaporih ni. Velika večina si zelo želi dela, že zaradi časa, ki se vleče,” pravi bralka (ime je znano uredništvu). Tudi sama je bila zaprta, zato je iz prve roke povedala, da imajo samo redki možnost, da bi delali.

Na portal Predlagam.vladi.si je bila dana pobuda, naj tudi zaprte osebe delajo in tako vsaj delno pokrijejo visoke stroške bivanja v zaporih, smo pisali.

Sodišče dela rutinsko

“Družbenokoristna dela bi bila koristna tako za družbo kot za zaprte osebe,” meni. Ta dela bi dodelila tistim, ki niso storili hujših kaznivih dejanj. Po njenih besedah je veliko primerov, kjer dela sodišče povsem rutinsko in dodeli raje zaporno kazen. “Ne želim soditi, zadnja sem, ki bi se lahko postavljala na to mesto. Vem pa, da mi je bilo v zaporu težko v sobi z žensko, obtoženo pedofilije, ki je imela enako dolgo zaporno kazen kot jaz,” pravi. Sama je bila zaprta zaradi malih tatvin na pogojnem izpustu, med drugim 
pršuta.

Dlje ko preživiš v zaporu, več jeze in agresije se nabere v tebi, pojasnjuje. “Tega občutka pred zaporno kaznijo nisem poznala. Zdaj ga, žal. Frustracije, ki jih nihče ne razume. Niti tvoji bližnji,” pravi. Sama nabira moči, a mnogi po njenih besedah tega ne zmorejo in se tako vrnejo spet tja, kjer so bili. “Skoraj nimajo druge izbire. Pridejo ven, nimajo kam. Nimajo denarja, nimajo ničesar,” sklene.