V zameno za stres dobrih pet tisočakov mesečno

Foto: David Jug Kontrola zračnega prometa Foto: David Jug Kontrola zračnega prometa Foto: David Jug Kontrola zračnega prometa Foto: David Jug Kontrola zračnega prometa
Zveni kot popolna služba: povprečna plača skoraj šest tisoč evrov bruto na mesec, 50 minutni odmor vsaki dve uri dela, med premorom pa lahko telovadite v fitnesu ali igrate video igrice. A delo je vse prej kot zabavno in popolno, predvsem je stresno in odgovorno.
Oglej si celoten članek

Na kontroli zračnega prometa (KZP) so prejšnji mesec objavili razpis za nove kontrolorje letenja. Prejeli so 1.518 prijav. Skozi sito različnih testiranj so v minulem mesecu izbrali 103 osebe, ki se morajo zdaj prebiti še čez psihološke teste. 

Pogoji: srednja šola, znanje angleščine, predvsem pa mladost

"Iščemo kandidate, ki so stabilni, samozavestni in se svojih zmožnosti zavedajo. V situaciji, ko je treba nekomu pomagati, ne smejo 'zmrzniti' ali si vzeti čas za premislek. V zelo kratkem času morajo znati sprejemati prave rešitve. V svoje vrste vabimo predvsem mlajše kandidate. Kar malce nesmiselno je za kontrolorja šolati nekoga, ki ima 30 let, ker ko bo šolanje končal, ne bo več imel optimalnih kapacitet," pojasnjuje Darko Kranjc iz KZP. 

Njihov cilj je, da usposobijo 12 novih mladeničev in mladenk, ki bodo nadzirali slovenski zračni prostor. A, ko bodo izbor opravili, se šolanje pravzaprav šele začne. Dve leti namreč traja preden lahko posameznik sam prevzame nadzor nad letalskim prometom. 

"Promet v zraku, kot promet v Ljubljani"

"S prometom v zraku je kot s prometom v Ljubljani, kjer bi vsi bili radi na cilju ob 8:00," v šali pravi Kranjc in pove, da so rekord podrli julija, ko je v enem dnevu slovenski zračni prostor prečkalo 1.353 letal. V teh dneh se njihovo število denimo giblje okoli 500. 

Kritičnih situacij ni veliko, pojasnjujejo na KZP, še največ preglavic imamo ob slabem vremenu, ko bi se nevihtam vsi piloti radi izognili, pravijo. Kranjc denimo v več deset letih kotrolorskega dela še ni naletel na letalo, ki bi oddalo klic v sili 'mayday': "Nekajkrat sem bil priča, ko je pilot oddal signal 'pan pan', kar pomeni, da so imeli na letalu izreden dogodek, a življenja niso bila ogrožena. Na srečo so se doslej vsi ti primeri srečno končali."   

Osemurni delovnik, vsaki dve uri dela okoli ura premora

Delo kotrolorjev je nedvomno stresno – v to smo se na simulatorju, kjer zaposleni preverjajo svoje znanje – prepričali iz prve roke. Zaradi napornega dela in velike odgovornosti jim vsaki dve uri pripada okoli 50 minutni premor. "Med premorom se sproščamo na različne načine. Lahko gremo v telovadnico, kjer na fitnes orodjih stres premagamo s potom, za sproščanje imamo na voljo video igrice, televizijo, računalniki so na voljo. Mnogi gredo le ven na zrak in kavo. Imamo celo dve kolesi, tako da se lahko kdo sprosti tudi z kolesarjenjem," razloži Kranjc.

Zaradi stresnega dela, pa tudi zaradi dejstva, da jim z leti peša psihofizična sposobnost zaposlenih, imajo kotrolorji benificiran delovni staž – ob vsakem oddelanem letu se jim prištejejo še trije meseci. Tudi plače imajo krepko nad povprečjem. Pravzaprav njihova služba - v povprečju zaslužijo nekaj manj kot šest tisoč evrov bruto na mesec - sodi med najbolje plačane v državi.

Piloti: "Naše delo je bolj zahtevno"

Je bolj stresno delo pilota ali kontrolorja? "To je zelo nehvaležno vprašanje. Karkoli rečeš, boš nekoga užalil. Ampak mislim, da je bolj naporno biti pilot. Če ne zaradi drugega, zaradi tega, ker smo vedno na poti. Kontrolorji se po službi vrnejo domov, mi se ne moremo," v sosednji sobi pojasni pilot Mark Ciman. Njegov kolega Gregor Hameršak pa z nasmeškom doda: "Pa še fitnes imajo, svojo kuhinjo in počitke.  Mi smo omejeni na tista dva kvadratna metra in kabine načeloma ne smemo zapustiti." 

"Letalo je večino časa na avtopilotu"

Pilota pojasnita, da je letenja, kot si ga predstavljajo ljudje, sicer veliko manj kot bi pričakovali, le za kakšen odstotek; letalo namreč večino časa vozi avtopilot. 

Pa je zaradi rutine več možnosti za napake? "Pilot je veliko bolj zbran, če med letom vstane in se pretegne, kot da le sedi. A če zapusti kabino, mora krmilo prevzeti kopilot. Če bi se karkoli zgodilo, mora biti na nepredvidljivosti pripravljen tudi on," pojasni Ciman, Hameršak pa poudari, da je pomembna tudi priprava na let: "Od trenutka, ko prideš do letala, do vzleta mine vsaj ena ura. Pripravljati se lahko pilot začne že doma; pogleda kje je destinacija, kakšno je tam vreme in podobno. O stanju letala, opremi in ostalem pa se mora pogovoriti z drugimi člani posadke." 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 68

  • mph
    13:55 10. November 2014.

    @Ivo, ti si omenil selitve v proizvodnjo in da je to izum samo naše države, če se ne motim, pa …

  • 13:26 10. November 2014.

    ne nabijaj... SLovenijo vsak dan preleti 1300 pa še nekaj letal. Vsi na naprej postavljenih koridorjih, in upravljanih z avtopilotom. …

  • Hi5
    08:16 10. November 2014.

    no, pravljice je konec. Ne bomo delali več za vas tako kot do sedaj, tako da si boste lepo optimizirali …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.