Pred desetimi leti je v prometnih nesrečah na slovenskih cestah umrlo 242 ljudi, pri čemer je samo od januarja do septembra 2003 življenje izgubilo 169 udeležencev v prometu. Letos v enakem obdobju jih je v nesrečah umrlo le 84, kar je skoraj pol manj kot pred desetimi leti.

Nesreč pol manj

Tudi sicer je število prometnih nesreč v tem obdobju vsako leto občutno upadalo. V primerjavi s številom nesreč leta 2003 jih je bilo lani pol manj. "Največje zmanjšanje števila prometnih nesreč je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti v letih 2005 (za 27 odstotkov) in 2008 (za 25 odstotkov). Število prometnih nesreč, ki jih je povzročil pijan udeleženec v prometu, pa se je najbolj zmanjšalo v letih 2005 (za 36 odstotkov) in 2009 (za 20 odstotkov)," ugotavljajo na državni agenciji za varnost prometa (AVP). V primerjavi z letom 2003, ko je prometne nesreče povzročilo skoraj štiri tisoč vinjenih voznikov, se je lani zaradi vožnje pod vplivom alkohola zgodilo pol manj nesreč. Samo od januarja do septembra 2003 je policija obravnavala 2.884 alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč, letos v enakem obdobju zgolj 1.180.

Izrazito pred petimi leti

Na policiji ocenjujejo, da se je prometna varnost na slovenskih cestah dejansko začela izboljševati pred približno petimi leti. "K temu so pripomogle različne službe in organizacije, ki izvajajo preventivne in represivne dejavnosti, saj za nadzor ne skrbi več le policija kot včasih. Večina pristojnosti, povezanih s prometom, se je prenesla na ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MzIP)," dodajajo na policiji. Vse državne ustanove, pristojne za zagotavljanje varnosti v prometu, pa enotno zagotavljajo, da so k postopnemu zmanjševanju prometnih nesreč in izločanju vinjenih voznikov iz prometa med drugim pripomogle številne spremembe prometne zakonodaje. "Glavni očitek laične in strokovne javnosti je bil, da je voznik, ki je storil hudo prometno nesrečo ali redno krši prometne predpise, še vedno voznik. Na podlagi podatkov o hudih prometnih nesrečah je bilo ugotovljeno, da težava ni samo alkohol v prometu, ampak tudi neprilagojena hitrost, stran in smer vožnje, predvsem pa dolgotrajni postopki pred sodiščem. Pri spremembah zakonodaje tako ni šlo samo za poviševanja glob, saj so te že po večini dovolj visoke, ampak tudi za spremembe postopka o prekršku, možnosti uvedbe alternativnih kazni, denimo obiskov zdravnika, psihoterapevtskih delavnic, zdravljenja kroničnih bolezni in stranskih sankcij odvzema vozila," pojasnjujejo na MzIP. Policija ocenjuje, da sta prav pridržanje vinjenega voznika in možnost odvzema vozila dva ključna ukrepa, z zakonom uvedena leta 2011, ki sta omogočila izboljšanje prometne varnosti. "Rezultati analiz prometne varnosti ob spremembah zakonodaje so ugodni, saj se je s spremembo zakonodaje na področju varnosti v cestnem prometu vsaj začasno zmanjšalo število smrtnih žrtev v prometu," sklenejo na MzIP.

Manj nesreč tudi zaradi vinjet in nove agencije za varnost

Ukrepi. Na prometno varnost so vplivala tudi vlaganja v cestno infrastrukturo tako na državni kot na lokalni ravni dograditev in odprtje razmeroma velikega števila kilometrov novih avtocest, menijo na ministrstvu. "Posledično je sta na to vplivali preusmeritev prometa na avtocestno omrežje in uvedba vinjetnega sistema cestninjenja, saj so avtoceste s tem bistveno varnejše kot ceste nižjih kategorij. K večji varnosti je prispevalo tudi boljše izobraževanje udeležencev prometa ter ustanovitev javne agencije," še ocenjujejo na MzIP.