"Najprej bi želel izreči sožalje svojcem žrtev in solidarnost vsem, ki so bili tako ali drugače prizadeti zaradi poplav. Želim izraziti pohvalo vsem intervencijskim ekipam, ki so s svojim delom rešile veliko ljudi in zavarovale veliko premoženja," je Janez Lenarčič dejal na novinarski konferenci po izredni seji vlade.

Poudaril je, da podobne naravne nesreče v nekaterih drugih državah terjajo veliko žrtev. "V Sloveniji zdaj še ni tako, kar kaže na učinkovitost slovenskega sistema zaščite in reševanja," je dodal.

Možne oblike pomoči 

Slovenija lahko računa na podporo EU in držav članic na več načinov. "Evropski mehanizem za civilno zaščito deluje na podlagi konkretnega zaprosila za pomoč," razlaga Lenarčič. Prizadeta država tako prosi za konkretno pomoč, kot so denimo vodne črpalke, odziv je takojšen. "To pomoč se trudimo urediti v najkrajšnem možnem času.  

Glede na oceno nastale škode se presoja, ali dosežen prag upravičenosti do solidarnostnega praga. Ta prag je 0,6 odstotka brtuto nacionalnega dohodka prizadete države. Če je prag presežen, se izdela predlog pomoči iz sklada, o katerem odločita svet EU in Evropski parlament, razlaga Lenarčič.
 
Koliko pomoči konretno bi lahko Slovenija dobila, Lenarčič ne more oceniti. "Na podlagi ocebe škode bodo določena ta sredstva," pravi Lenarčič. Opozarja pa, da Slovenija lahko črpa tudi iz obstoječih skladov iz katerih že črpa. "Določena sredstva je mogoče preusmeriti v soočanje s posledicami poplav," pravi Lenarčič.

Poplave v Sloveniji je označil tudi kot priložnost za pogled v prihodnost, s ciljem, da se izboljšajo priprave in odpornost na prihodnje podobne naravne nesreče.

Vojska prišla v Črno "V Črni bodo razmere še nekaj časa zahtevne" Slovenija Novo glede delovnega časa trgovin Slovenija Mrtev moški v Ljubljani četrta žrtev vremenskih ujm?

dezurni@styria-media.si