Foto: Žurnal24 Janez Zalaznik (Foto: Žurnal24) Tole bi lahko bil zelo optimističen in spodbuden komentar. Saj se da. Tudi če ima mlad par le povprečno plačo, lahko brez pomoči staršev dobi kredit in si kupi čisto spodobno stanovanje. Z ogromnim odrekanjem bi lahko že v nekaj letih privarčevala toliko, da bi lahko najela posojilo. Dejstva so žal drugačna. Okrog 60 odstotkov ljudi prejema podpovprečno plačo, najbrž je odstotek mladih še bistveno višji, saj so na začetku poklicne poti. Brezposelnih je skoraj 30 tisoč mladih do 30 let. Med tistimi srečneži, ki imajo službo, jih je skoraj 70 odstotkov zaposlenih za določen čas. Statistična verjetnost za srečen par, kjer bi bila oba zaposlena in imela poleg tega še vsak povprečno plačo, je pač izjemno majhna.

Izgubljena generacija. “Imam faks in nadpovprečno plačo, dekle ima faks in je ostalo brez službe, pa ne moreva kupiti ničesar. Moja starša, šofer in tajnica, sta začela iz nič in si brez pomoči staršev sezidala hišo,” mi je zadnjič dejal prijatelj. Izgubljena generacija težko preživi in ima občutek, da si v življenju ne bo mogla ničesar ustvariti. Ne zato, ker bi bila nesposobna, ampak ker se je rodila 50 let prepozno. Razmere so zdaj bistveno drugačne.

V združenju upokojencev se pa še hvalijo, kako upokojenci s svojimi bornimi pokojninami pomagajo celo svojim vnukom. Ne vprašajo pa se, kaj je narobe s sistemom, da njihovi 30 let stari vnuki ne morejo dobiti službe in iti na svoje ter zakaj mladi ne pomagajo starejšim, ampak je obratno.

Komentar se nanša na članek Brez pomoči staršev bolj žalost.