"Epidemija je posegla v življenje vsakogar izmed nas in morda se šele sedaj kaže pomen družbeno-pravno urejenih razmerij, ki so tekla povsem samoumevno in smo se jih zavedali šele, ko nismo bili zadovoljni z odločitvijo o naši pravici ali ko nam je bila naložena kakšna dolžnost ali če smo bili v sporu," je na tiskovni konferenci povedala ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič. "Če se predpisi s področja pravosodja berejo zelo suhoparno, so tisti, ki nam v resnici zagotavljajo varstvo naših pravic in njihovo zavarovanje."
Ministrstvo za pravosodje je pripravilo samostojni interventni zakon, s katerim bodo po besedah ministrice zagotovili, da zaradi ukrepov vlade, kot je omejeno gibanje ali nedelovanje državnih organov, ne bo nihče prikrajšan.
Nadozorovanje oseb preko mobilnih podatkov
Glede nadzorovanja oseb, ki jim bo po novih ukrepih odrejena karantena je poudarila, da gre za časovno omejen ukrep. "Če pogledamo že sedaj veljavne določbe zakona o nalezljivih boleznih, ta daje možnost, da se osebne podatke tiste osebe, katere je potrebno zavarovati življenje, obdeluje, če za to ni druge pravne podlage," je razložila Kozlovičeva. "Pravna podlaga, ki je bil sedaj vzpostavljena, pa je, da se lahko pridobi osebne podatke in lokacijo posameznika, kateremu je bila karantena odrejena, če bi ta oseba lahko ogrozila življenje tudi drugih oseb. Gre za ukrep samo iz tega naslova, gre za tiste, ki imajo odločbo, da morajo biti v karanteni. Trajajo samo toliko časa, kolikor imajo tako odločbo in nikakor ne morejo trajati dlje."
"Potiho si želim, da bi na prvo mesto postavili tiste vrednote, za katere smo sedaj spoznali, da so najpomembnejše."
Lilijana Kozlovič
Ukrepi ministrstva za pravosodje:
(1) Iz izvršbe bodo izvzeti vsi prejemki, ki jih bodo prebivalci in prebivalke Slovenije dobili iz interventnega zakona. "S tem želimo zavarovati socialno najšibkejše, kot so upokojenci, ki imajo nizke pokojnine, ali osebe, ki jim je prenehalo delovno razmerje in prejemajo nadomestilo," je povedala Kozlovičeva. "Vsi prejemki, ki bodo prejeti po tem zakonu, se izvzamejo iz izvršbe, tako sodne kot davčne, in tudi iz stečajne mase za osebne stečaje. V nasprotnem primeru bi pomenilo, da smo izničili namen ukrepov, ki jih je pripravila obstoječa vlada."
(2) Odlog in zadržanje tekočih izvršb. "S 16. marcem je na podlagi odredbe vrhovnega sodišča sodišče prenehalo izvajati postopke v zadevi izvršbe, razen nujnih zadev, ki zadevajo varstvo in vzgojo otrok, zakonite preživnine in zavarovanja," je povedala Kozlovičeva. "Dejstvo pa je, da so sklepi, ki so bili izdani pred 16. marcem v veljavi in so tudi izvršljivi. Veliko dolžnikov se bo v tem trenutku znašlo v še hujši stiski, pred sodiščem pa ne bodo mogli doseči odloga izvršbe, saj ne gre za nujne postopke. O takih predlogih v tem času sodišča ne odločajo. Zato smo predlagali odlog izvrševanja teh sklepov, razen ko gre za izvršbo zaradi terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnino za izgubljeno preživnino, saj je namen teh terjatev omogočiti preživetje upravičenca."
(3) Odlog obveznosti poslovodstva, ki jih oprošča v tem času, ko so izpolnjeni pogoji po veljavni zakonodaji, ne vložijo predloga za prisilno poravnavo ali stečaj. "Seveda jih ne oprostimo obveznosti, ki jo imajo, da morajo enakopravno obravnavati vse upnike, izpeljati analizo vzrokov insolventnosti ter da morajo ukrepati, kolikor je objektivno možno, da dosežejo finančno prestrukturiranje," je povedala Kozlovičeva.
(4) Če bo delodajalec pridobil denarna nadomestila po interventnih predpisih, je dolžan v roku enega meseca izplačati plačo delavcem. "Nevzdržno bi bilo, da delodajalec tega ne bi storil in bil istočasno upravičen do ugodnosti, ki jih predpisuje zakon za insolventna podjetja in bi se skliceval, da je to razlog, ki je nastal zaradi epidemije," je pojasnila Kozlovičeva.
(5) Odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja. "Dolžnik ima možnost na sodišču prositi, da se odloži odločanje o predlogu o stečaju, kar lahko stori za štiri mesece," je povedala Kozlovičeva. "Gre za čas, za katerega sodimo, da se lahko dolžnik doseže finančno prestrukturiranje in se izogne insolvenci."
(6) "Tisti delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje, mora po veljavni zakonodaji, da lahko iz jamstvenega in preživninskega sklada uveljavlja pravice, predložiti pravnomočni sklep o uveljavitvi položaja," je povedala Kozlovičeva. "Glede na to, da sodišče o tem sedaj ne odloča, smo poenostavili možnost pridobivanja teh pravic na način, da je dovolj, da dokažejo, da so vložili predlog za uvedbo stečaja."