V prvem polletju letošnjega leta se je rodilo manj otrok in umrlo več ljudi kot v istem obdobju lani. Tako je bil naravni prirast tudi tokrat negativen. Po drugi strani pa je bil pozitiven selitveni prirast. V Sloveniji je tako 1. julija živelo 2.089.310 ljudi, od tega več moških kot žensk, kar se je zgodilo prvič v 160 letih.

Podobno le še na Malti, Švedskem in v Luksemburgu

Prebivalstvo Slovenije je 1. julija sestavljalo 1.045.835 moških in 1.043.475 žensk. Prvič v več kot 160-letni zgodovini, odkar so zanesljivi podatki o prebivalstvu na sedanjem ozemlju Slovenije, je bilo več moških kot žensk, je na današnji novinarski konferenci pojasnila Barica Razpotnik iz statističnega urada (Surs). S tem se Slovenija uvršča med redke države v EU s takšno sestavo prebivalstva, več moških kot žensk imajo le še na Švedskem, Malti in Luksemburgu.

Takšno razmerje med spoloma je predvsem posledica močnejšega priseljevanja iz tujine, saj je med priseljenimi tujimi državljani izrazito več moških kot žensk, je povedala.

V Slovenijo se je lani priselilo 28 tisoč ljudi

Medtem ko je bil selitveni prirast slovenskih državljanov negativen, pa je bil tujih državljanov izredno pozitiven. Selitveni prirast je bil nazadnje tako visok pred 10 leti. Skupaj se je v Slovenijo lani priselilo skoraj 15.000 oseb več, kot se jih je odselilo. Lani se je po podatkih Sursa v Slovenijo priselilo 28.455 ljudi, odselilo pa 13.527. Med tujci, ki so se priselili, jih je bila polovica iz BiH. Med prebivalci Slovenije pa tako narašča število tujih državljanov, lani je delež znašal 6,6 odstotka, je pojasnila.

Tipični tujec, ki se je lani priselil v Slovenijo, je bil moški, star okoli 32 let, s končano poklicno šolo in državljanstvom BiH. V Sloveniji se je zaposlil in delo dobil v gradbeništvu. Slovensko državljanstvo je lani prejelo 1978 ljudi, od tega sta bili dve tretjini iz BiH, tretjina je bila stara manj kot 15 let.

Foto: Anže Petkovšek gradbišče Aleja Šiška

Po besedah generalnega direktorja Sursa Bojana Nastova projekcije kažejo, da se bo prebivalstvo Slovenije povečevalo do približno leta 2023, nato naj bi začelo počasi padati. Leta 2100 naj bi Slovenija imela 1.796.000 prebivalcev.

Poleg tega napoveduje, da naj bi se v naslednjih desetletjih zelo pomembno spremenila starostna sestava prebivalstva Slovenije. Danes je petina prebivalstva starejša od 65 let, leta 2055 naj bil ta delež skoraj 32-odstoten. In če danes pri nas živi 200 stoletnikov, jih bo leta 2100 okoli 5600.

Povprečna neto plača 1114 evrov

V tretjem četrtletju letošnjega leta je bilo delovno aktivnih okoli milijon ljudi v Sloveniji. Na teden so opravili v povprečju 34 ur dela. Po besedah Nastova je spodbudna novica ta, da je bila v prvih treh četrtletjih stopnja brezposelnosti pod pet odstotkov, medtem ko je v EU ta delež dobrih šest odstotkov.

Povprečna neto mesečna plača je znašala 1114 evrov, nominalno se je povišala za 3,7 odstotka, ob upoštevanju inflacije za dva odstotka. Plače so rasle tako v javnem kot zasebnem sektorju, ob takem trendu do konca leta pa bi šlo za najvišjo letno rast plač od leta 2008.

dezurni@zurnal24.si