Operacijo so sprožili proti visokim hrvaškim uradnikom, med katerimi je tudi takratna zunanja ministrica Vesna Pusić. Madžari so se želeli dokopati do informacij o sporu s hrvaško naftno družbo Ina, s katerimi so med pogajanji o usodi družbe želeli izsiljevati hrvaško stran.

 

Foto: Reuters MOL bencinski servis Operacija ni potekala le na Hrvaškem, pač pa tudi v Sloveniji, kjer je svoj del opravilo slovensko podjetje. Poizvedovali so namreč o Branku Žibertu, regionalnem direktorju podjetja A.T. Kerney, v katerm naj bi izdelali študijo o poslovanju Ine, s svetovanjem pa pomagali pri strategiji pogajanja z Molom.

 

Nič od tega niso želeli predstaviti niti članom nadzornega odbora Ine. Bali so se, da bi dokumentacija pristala v rokah Molovih pogajalcev, saj je to ključni hrvaški dokaz na arbitraži.

 

Za Hrvaško je pomembno dejstvo, da je njen obveščevalni aparat drugič v istem letu, po primeru s Slovenijo, preprečil nezakonite manipulacije v arbitražnih sporih in na ta način zaščitil nacionalni interes, poroča hrvaški Jutranji list.

 

Zasebno britansko podjetje, znano tudi po zaposlovanju upokojenih pripadnikov britanske obveščevalne službe, je najelo slovensko podjetje, to pa je najelo detektivsko podjetje v Osijeku.

 

Pridobiti so želeli podatke o petih glavnih akterjih v arbitraži, ki jo je hrvaška vlada sprožila proti madžarski družbi Mol zaradi zapleta upravljavskih pravic v hrvaški naftni družbi Ina. 

 

Navedbe o nepravilnostih sta potrdila tudi Pusićeva in njen strankarski kolega Ivan Vrdoljak, ki je tudi vodil pogajanja o Molu. Ostali trije, o katerih je tekla preiskava, dogajanja niso želeli komentirati.

 

Ivan Krešić in Davor Mayer, ki sodita med teh pet preiskovanih, sta tudi priči v sojenju bivšemu hrvaškemu premjeju Ivu Sanaderju.