Kaj menite o proslavi ob nedavnem dnevu priključitve Primorske v Kobaridu?
Meni se je zdela ena od najlepših prireditev. Pokazal se je primorski duh in govor predsednika vlade je bil balzam za moje srce. Danes smo to, kar smo, ker smo dobili Primorce zraven. Imate drugačen značaj, ste bolj odprti in bolj kritični od tistih med hribi, ki imajo ožji horizont.

Kakšno je vaše stališče glede novel zakonov o žrtvah vojnega nasilja in o vojnih grobiščih?
Ko je bila ob osamosvojitvi dana pobuda, da uredimo ta vprašanja, sem bil za spravo in sem partizane prepričeval, naj bodo popustljivejši – samo da bi dosegli mir. Za spravo smo pristali na marsikaj.

In kako gledate na to danes?
Ko je zadeva prišla v parlament, je druga stran odkorakala. Zato zdaj v spravo ne verjamem več.

Kaj v zvezi s tem sporočate mladim?
Naj pozabijo na naše spore. Druga stvar je njihova samozavest. Naj vedo, kaj velikega smo napravili. Na to morajo biti ponosni, saj tudi za današnje izzive potrebujejo samozavest.

Od kje ta samozavest?
Upor slovenska naroda Hitlerju, ko je bila pod njegovo peto vsa Evropa, je bil velika stvar. Ljudje so za to umirali in tako se je rodila slovenska samozavest, ki naj jo mladi črpajo iz naše izkušnje.

Kako gledate na vprašanje meje?
Korekcije meje na kopnem so stvar geometrov, ne politikov. Problem je morje, ker nas hočejo razglasiti za nepomorsko državo. To ni vprašanje arbitraže ali sodišča, ampak vprašanje naše pravice.

Za kakšno pravico gre?
V Jugoslaviji smo imeli prost izhod na morje, ki smo ga skupaj osvobajali. Ujeli smo se, ko so na Bledu pristali na haaško sodišče. Gre tudi za vprašanje Luke Koper, za naše okno v svet.

Kateri bi bili po vašem mnenju pravi koraki v prihodnje?
Uveljaviti moramo pravice, ki jih imamo. Diplomacija naj svetu razloži, da smo krvaveli, ko so naši partizani skupaj z jugoslovanskimi osvobajali Dalmacijo in Istro.