Trojček koalicijskih strank v dokumentu poudarja pomen javne in brezplačne vzgoje in izobraževanja.

Kot kaže, se ob tem obeta tudi nova bela knjiga o vzgoji in izobraževanju, ki bo, kot se zavezujejo koalicijske partnerice, nastajala v sodelovanju s stroko in bo vsebovala temeljito analizo trenutnega stanja ter določila smernice razvoja vzgojno-izobraževalnega sistema v naslednjem desetletju.

Tako med drugim obljubljajo finančna sredstva za posodobitev infrastrukture vzgojno-izobraževalnih institucij s poudarkom na sodobni opremljenosti šol.

Večjo pozornost bi namenili nadarjenim učencem, pa tudi učencem s posebnimi potrebami. Skozi vzgojno-izobraževalni proces pa privzgajali kompetence kot so trajnostni razvoj, digitalna pismenost, inovativnost, kreativnost, umetniško izražanje, kritično mišljenje, večjezičnost in solidarnost. Napovedujejo tudi krepitev bralne kulture otrok in mladostnikov, več športnih vsebin v učnih načrtih in spodbujanje gibanja otrok.

Za hitrejše odkrivanje in preprečevanje stisk otrok bodo povečali število svetovalnih delavcev v šolah, okrepili delo svetovalnih centrov za otroke in starše za kratko čakalno dobo na obravnavo.

V dialogu s stroko bi spremenili tudi kriterije omejitve vpisa, ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo bi tako denimo poleg pridobljenih ocen upoštevali tudi rezultat, dosežen na nacionalnem preverjanju znanja.

Obljubljajo tudi brezplačno prehrano v osnovnih šolah, brezplačen dostop do učnih gradiv kot tudi interesnih dejavnosti na različnih področjih. Razmislili naj bi tudi o možnosti državnega financiranja zadnjega leta vrtca in brezplačnega vrtca za vse.

Za učitelje manj administrstivnih obremenitev

Koalicijske partnerice napovedujejo še kakovosten učni proces, v katerem bo imel učitelj manj administrativnih obremenitev, ter partnerski in vključujoč odnos s šolskimi sindikati. Sestavo svetov vzgojno-izobraževalnih zavodov bodo vrnili na raven pred zadnjo spremembo zakonodaje.

Posebno pozornost si želijo nameniti tudi izobraževanju zaposlenih v šolstvu, med drugim se zavezujejo k financiranju in razvijanju mednarodnih inovacijskih partnerstev na področju skupnega razvoja inovativnih praks. Vzpostavili naj bi tudi 12 regijskih centrov poklicne odličnosti na ključnih področjih razvoja gospodarstva, družbe in okolja.

Hkrati v koalicijski pogodbi napovedujejo, da bodo javna sredstva za visoko šolstvo do leta 2026 povečali na vsaj 1,5 odstotka BDP. Uredili bodo transparentno sistemsko financiranje investicij v nove pametne stavbe in veliko raziskovalno opremo ter zagotavljali finančno avtonomijo univerz in inštitutov. S povečanjem finančnih sredstev nameravajo spodbujati razvoj visokega šolstva v smeri kakovosti, sodelovanja z okoljem in globalnimi trendi.

Uvedli bodo "ustreznejša merila" za akreditacijo visokošolskih ustanov in programov. Pospeševali bodo organiziranje visokotehnoloških stičišč ter spodbudili gospodarstvo za skupno investiranje v najsodobnejšo tehnološko opremljenost laboratorijev na fakultetah in raziskovalnih inštitutih. Napovedujejo reorganizacijo Javne agencije za raziskovanje in razvoj RS (ARRS). Poskrbeti nameravajo za vključenost slovenske akademske skupnosti na vse ravni odločanja o digitalizaciji Slovenije, zato bo področje digitalizacije obravnavano v okviru enotnega ministrstva.

Zagotovili bodo finančne spodbude za pritegnitev najboljših tujih raziskovalcev ter akademikov, računajo tudi na povečanje števila tujih študentov. Slovenske študente nameravajo stimulirati za odhod na eno izmed ponujenih mednarodnih izmenjav, univerze pa za aktivno vključevanje v evropske univerzitetne zveze. Z razvojem slovenske znanstvene diplomacije nameravajo poskrbeti, da bo slovenščina ostala pomemben jezik v vmesnikih vseh ključnih programskih rešitev. Med konkretnimi cilji znanstvene diplomacije bo polnopravno članstvo Slovenije v Evropski vesoljski agenciji.

Prizadevali si bodo za načrtovanje kariernih poti in odpravo prekarnih oblik dela mladih v znanosti in izobraževanju. Med ukrepi na področju štipendiranja napovedujejo odpravo izključevanja državne in Zoisove štipendije. Načrtujejo tudi pripravo ukrepov za zvišanje stopnje kadrovskega štipendiranja in preučitev možnosti, da bi štipendije izvzeli iz dohodninske obdavčitve in dohodka, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Spodbujanje kroženja možganov bi dosegli z ustvarjanjem dobrih pogojev za delo in življenje ter z ustreznim nagrajevanjem, tudi z uvajanjem dobrih urbanističnih praks in krepitvijo univerzalno dostopnih javnih storitev, kot sta javno šolstvo in javno zdravstvo.

Zagotovili bodo namenske spodbude institucijam znanja in gospodarstvu za zaposlitve tistih kadrov, ki se želijo vrniti iz tujine.

Raziskovalcem želijo zagotoviti mednarodno mobilnost, spodbujati mednarodno podjetništvo ter prihod digitalnih nomadov.