Mnogo staršev ugotavlja, da je v slovenskih osnovnih šolah iz leta v leto več otrok s takšno ali drugačno odločbo ali statusom. Njihova domneva je povsem upravičena. Po tem, ko je država pred dvajsetimi leti za vodenje postopkov usmerjanja otrok s posebnimi potrebami pooblastila Zavod za šolstvo RS, se je število vlog skoraj potrojilo. Če je zavod leta 2003/2004 prejel 3310 vlog, jih je v šolskem letu 2020/2021 prejel že 8975. Pred tem je bila to pristojnost centrov za socialno delo.

Foto: Žurnal24 Učenci, pouk, šolske klopi Mnenja laikov so ob tem deljena – nekateri so prepričani, da status športnika ali kulturnika ni nobena potuha, prav tako ne odločba, ki jo ima otrok denimo zaradi avtizma, disleksije, ali težav s koncentracijo, zaradi katerih potrebuje dodatno učno pomoč. Spet drugi menijo, da se zlorablja sistem, saj so s tem določeni učenci deležni posebne obravnave, brezplačnih inštrukcij in ugodnosti v šoli. Otroci brez odločbe morajo za enako oceno v učenje vložiti več truda.

Dejstvo je, da so vsi otroci dobili status oziroma odločbo na podlagi sprejetih odločb ministrstva za šolstvo. Zavod namreč izda odločbo o usmeritvi v program vzgoje in izobraževanja in odločitev o usmeritvi utemelji na podlagi ugotovitev iz strokovnega mnenja komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.

Pred izdajo odločbe mora svetovalec ugotoviti, ali vzgojno-izobraževalni zavod, v katerega je oz. bo vključen otrok s posebnimi potrebami, izpolnjuje pogoje za sprejem otroka oz. za izvajanje ukrepov, povezanih s posebnimi potrebami otroka. Zoper odločbo o usmeritvi, izdano na prvi stopnji, se lahko vloži pritožba v roku 15 dni od njene vročitve. Kljub temu se med mnogimi starši poraja dvom, ali je pomoč učencem s posebnimi potrebami v Sloveniji dobro urejena, in ali imajo učenci od nje sploh kako korist.

Slovenija Šolanje na domu: na inšpektoratu v teku dva postopka

Morebitnih izkoriščanj pri pridobivanju statusa otroka s posebnimi potrebami na ZRSŠ ne zaznavajo. O teh je po njihovem mnenju težko govoriti zaradi zgoraj opisanega (dolgotrajnega) upravnega postopka, ki vključuje pridobitev strokovnega mnenja komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (KUOPP). Pri opredelitvi otrokovih vzgojno-izobraževalnih potreb pa mora KUOPP upoštevati merila in številne Kriterije.

"Glede na to morajo biti pri komisiji še posebej pozorni, da ustrezno ločijo skupino otrok z učnimi težavami od skupine otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Za tiste, ki jih KUOPP glede na merila in kriterije ne prepozna kot otroke s posebnimi potrebami, Zavod RS za šolstvo izda odločbo, da se ne usmerijo," razložijo na zavodu.

Slovenija "Ker nimam zvez, je moj otrok prikrajšan, a ne bom se dala!"

Razlogov za porast je več

Ker se je v dvajsetih letih, ko postopek o dodeljevanju odločb vodi ZRSŠ, nabralo ogromno podatkov, so v letošnjem letu na zavodu prvič izvedli poglobljeno analizo sistema z naslovom Zagotavljanje enakih možnosti v izobraževanju za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Analiza je dostopna na spletu.

Slovenija Zlatih maturantov več kot lani, boljša dekleta

Namen raziskave je bil ugotoviti, kako učinkovito je usmerjanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami (otrok s PP) z vidika zagotavljanja enakih možnosti v izobraževanju ob upoštevanju različnih zmožnosti. Iz navedenega poročila lahko razberemo, da se število otrok s posebnimi potrebami, usmerjenih v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (tako v osnovni kot v srednji šoli) povečuje. Največja skupina otrok s posebnimi potrebami so otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, sledi skupina otrok z opredeljenimi več primanjkljaji, ovirami oz. motnjami ter skupina otrok z govorno-jezikovnimi motnjami.

Porast oz. nihanje prvič usmerjenih otrok na zavodu pojasnjujejo s porastom števila šoloobveznih otrok in s tem prilivom vlog za usmerjanje, kot tudi s spremembami zakonodaje, organizacije in načina dela komisij, spremenjenimi merili in kriteriji v letu 2015 ter postopnem uveljavljanju Koncepta dela: učne težave v osnovni šoli iz leta 2007.

Foto: Profimedia otrok s posebnimi potrebami

V analizi so strokovnjaki posebej opozorili na porast populacije otrok z opredeljenimi več primanjkljaji, ovirami oziroma motnjami. Govorimo o tako imenovani sopojavnosti posameznih primanjkljajev, ovir oz. motenj. "Razlogov za to je lahko več, nekaj je povezanih z razvojem neonatologije v svetu in pri nas. Vse bolj je razvit sistem identifikacije in prepoznavanja otrokovih potreb," nam ugotovitve razložijo na zavodu.

Podatki tudi kažejo, da starši na prehodu iz osnovne v srednjo šolo praviloma oddajo zahtevo za začetek postopka usmerjanja, saj se število otrok s posebnimi potrebami veča tudi v srednješolskem izobraževanju.

Slovenija Drastičen porast odločb za posebne potrebe, to je razlog

Vzrok je prav tako moč poiskati v samem izobraževalnem sistemu, ki spodbuja vključevanje otrok s posebnimi potrebami (oz. učencev s PP) v večinske šole. Gre za t. i. koncept vključevanja, za katerega velja, da vključujoči način dela z učenci s PP zahteva pogled na razred kot na skupnost različnih, izvirnih posameznikov. V vključujočem okolju je izpostavljena predvsem potreba po prilagajanju okolja otroku.

Odnos učiteljev po večini zadovoljiv

Po njihovih izkušnjah večina učiteljev v slovenskih šolah goji ustrezen pristop do učencev z odločbo. Na Zavodu RS za šolstvo vsako leto s strani učiteljev kot tudi drugih strokovnih delavcev na šolah beležijo zelo visoko povpraševanje po različnih oblikah svetovalnih storitev in seminarjev za delo z učenci s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami. To nakazuje na visoko potrebo po dodatnem strokovnem izpopolnjevanju na tem področju.

"Pogosto pa se srečamo tudi s stališči pedagoškega kadra, ki kažejo tako na strokovni kot tudi odnosni primanjkljaj poznavanja področja dela z učenci s posebnimi potrebami," dodajo v isti sapi. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje nam povedo, da tudi po njihovih informacijah šole spoštujejo zapise v odločbah in se kljub velikemu številu trudijo prilagoditi vsem predpisanim prilagoditvam.

Foto: Profimedia Učiteljica v razredu

Za skupino otrok z učnimi težavami, ki sodijo med lažje do zmerne, sicer ni predvideno usmerjanje, torej morajo šole v skladu s Konceptom dela učne težave (2007) tem otrokom nuditi vso strokovno podporo in pomoč. "Če bi šole sledile doslednemu izvajanju kontinuuma pomoči, spremljale učinkovitost poučevanja, pravočasno prepoznale otrokove potrebe in jih tudi ustrezno obravnavale, potem bi lahko zmanjšali prehitre napotitve na postopek usmerjanja in razbremenili šolski sistem sekundarnih posledic učne neuspešnosti, na primer čustvene in vedenjske težave," so prepričani na zavodu. 

Zavod za šolstvo RS: "Spremembe so nujne!"

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP) je bil sprejet že v letu 2000, določene spremembe pa so sledile v letih 2011, 2012, 2017 in 2020. Te po besedah ZRSŠ niso prinesle večjih sistemskih sprememb na področju obravnavne otrok s posebnimi potrebami, zato so na zavodu prepričani, da je po 23 letih čas za premislek.

preverili smo Še niste kupovali šolskih potrebščin? Take akcije so pripravili trgovci!

"Treba bo razrešiti več sistemskih vprašanj na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, kot na primer vprašanje namena in ciljev dodatne strokovne pomoči, urejanja spremljevalcev za fizično in drugo pomoč, upoštevanja petstopenjskega modela pomoči, sprememb na področju postopka usmerjanja; od pogojev za uvedbo postopka usmerjanja in usmerjanje na prehodih iz vrtca v osnovno šolo in iz osnovne šole v srednjo šolo. Prenoviti bo treba tudi strokovne Kriterije za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj. Treba je premisliti, kako opredelliti otrokove posebne potrebe, pri čemer naj bo v ospredju opredeljevanje vzgojno-izobraževalnih potreb in ne motenj," sklenejo na Zavodu RS za šolstvo.

dezurni@styria-media.si