Mlade generacije morajo biti pripravljene na prehod na digitalno

Zeleno in digitalno sta evropski prioriteti, pripravlja pa se več aktov, ki bodo pomembni za doseganje zastavljenih ciljev, je na 3. Odprtem forumu Slovenske digitalne koalicije povedal vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, Zoran Stančič. V pripravi so nova evropska pravila za varstvo pravic potrošnikov, v katera so uvrščene tudi digitalne pravice, strategijo pa so pripravili tudi za področje digitalnih financ.

Najpomembnejše pa je izobraževanje in digitalne spretnosti, kar je med epidemijo prišlo še bolj do izraza. Izzivi s področja prehoda na digitalno so bili najbolj opazni v šolah, ki so se morale zaradi epidemioloških ukrepov preseliti na splet. Odpira se tudi vse več novih delovnih mest v sektorjih, povezanih z digitalizacijo, zato je ključno, da so mlade generacije nanjo pripravljene.

Slovenska mladina ima le osnovne digitalne kompetence

Slovenija je na področju digitalnih spretnosti blizu povprečja EU, a mora še okrepiti svoje digitalno znanje in spretnosti. Čeprav naj bi bila digitalna znanja že vključena v izobraževalni sistem, pa rezultati kažejo, da imajo mladi le osnovne digitalne kompetence, (pre)velike so tudi razlike med spoloma.

Učenci obiskujejo šole, ki so digitalno bolje opremljene kot šole v povprečju EU, a ni jasnih načrtov, kako to uporabiti v konkretnih primerih, je poudaril Stančič. Težave imajo po njegovih besedah tudi učitelji, ki so sicer prepričani, da imajo ustrezna znanja in spretnosti, pa jih ne uporabljajo dovolj oziroma v resnici niso dovolj dobro usposobljeni za njihovo uporabo.

Kljub temu je po Stančičevem mnenju izobraževanje na daljavo doslej potekalo relativno dobro. "Komisija bo preostale izzive pomagala ustrezno nasloviti, tudi finančno, sredstva bodo prerazporejena za infrastrukturo za učenje na daljavo," je dejal. Za potrebo izmenjevanja dobrih praks z državami EU pa bodo pripravili evropsko vozlišče za izobraževanje, je dodal.

Evropska komisija že sprejela akcijski načrt

Borut Čampelj iz sektorja za razvoj izobraževanja na ministrstvu za izobraževanje in šport (MIZŠ) pa je povedal, da v Sloveniji lahko digitalno kompetentnost ljudi še vedno razporedimo po Gaussovi krivulji, za nikogar pa ne vemo, na kateri strani te krivulje je; ne za učence, učitelje, raziskovalce, zaposlene v podjetjih, ne za odločevalce. "Letošnje leto pa nam je prineslo še drugo dimenzijo. Morali smo začeti delati z vsemi odločevalci, čeprav komunikacija včasih ni bila najboljša," je povedal in dodal, da na tem področju rek "če hočeš priti hitro, pojdi sam, če želiš priti daleč, pojdi z drugimi" zagotovo velja.

Evropska komisija je 30. septembra sprejela Akcijski načrt za digitalno izobraževanje za obdobje 2021-2027 (Digital Education Action Plan), ki predstavlja ključni dokument za nadaljnji razvoj e-izobraževanja v Evropski Uniji, slovenski pa bo sledil ciljem, ki so v njem zastavljeni.

Kot je povedal Čampelj, so za cilje postavili 6 osnovnih sklopov, in sicer:

• Center in središča za digitalno izobraževanje – center naj bi povezoval vse tiste, ki opravljajo digitalne storitve
• Didaktika digitalnega izobraževanja – potrebujemo teorijo, bolj jasne stebre
• Prenova učnih načrtov, študijskih programov ter delovnih mest
• Izobraževanje in usposabljanje učiteljev, računalnikarjev organizatorjev informacijskih dejavnosti (ROID) in drugih
• Podporni ekosistem digitalnega izobraževanja
• D-scenarij za izobraževanje v posebnih okoliščinah – ta točka se nanaša na šolanje na daljavo, vzpostaviti bo treba bolj jasne protokole

Pomemben sklop bo torej prenova učnih načrtov, ki zajema kurikularno prenovo za vrtce, osnovne, srednje, višje in visoke šole. Kot je dejal Čampelj, potrebujemo nove predmete temeljnih vsebin računalništva in informatike, v vse učne načrte pa naj bi se celovito vključilo preverjanje digitalnih kompetenc učencev, dijakov in študentov. Akcijski načrt naj bi bil predvidoma objavljen januarja 2021.

Slovenija Na Arnesu pojasnjujejo, kaj se je zgodilo

Tudi študijski sistem je treba prilagoditi bodočim potrebam

Podoben cilj ima tudi Digitalna koalicija Slovenije, ki je vlado pozvala, naj se do leta 2022 vsem državljanom Slovenije sistemsko omogoči pridobivanje temeljnih znanj računalništva in informatike, "vključno z obveznim predmetom v osnovni in srednji šoli, ker so digitalna znanja in kompetence osrednja znanja za digitalno družbo 21. stoletja".

Poleg tega so jih pozvali, naj se do leta 2022 vzpostavi primerno digitaliziran sistem formalnega in neformalnega izobraževanja in določi "profile prihodnosti in prilagoditve šolskega ter študijskega sistema bodočim potrebam". Celotno vsebino poziva lahko preberete na tej povezavi.

Znati moramo izobraziti lastno elito, kar je zdaj prepuščeno le nekaj univerzam in inštitutom

Težave pa nastajajo tudi na področju višje- in visokošolskega izobraževanja. Beg možganov se nadaljuje, so opozorili akademiki. Dr. Marko Grobelnik, raziskovalec na področju umetne inteligence z Instituta Jožef Stefan v Ljubljani, je poudaril, da je Slovenija geografsko sicer res v središču Evrope, a na področju digitalnega zaostajamo za številnimi državami. Prednjačita pa Irska in Estonija. "Znati moramo izobraziti lastno elito, da bodo kompetitivni. To je zdaj prepuščeno le nekaj univerzam, inštitutom," je opozoril.

Dr. Andrej Brodnik pa je dejal, da je visoko izobraženim ljudem v Sloveniji v resnici težko najti službo. "V gospodarstvu so mi rekli, da sem preveč kvalificiran, na univerzi pa zame ni bilo prostora," je opisal svojo izkušnjo. Doktoriral je namreč v Kanadi, nato se je preselil na Švedsko, končal pa je v Ljubljani.

Med prvimi Slovenija uvaja papirologijo brez papirologije

dezurni@zurnal24.si