V Slovenijo si po arbitraži želi preseliti 16 gospodinjstev

Foto: Saša Despot
Foto: Saša Despot
Načrt za tiste, ki so po arbitraži ostali na Hrvaškem, je skoraj pripravljen. Med tistimi, ki se želijo preseliti, tudi Hrvati in Slovenci, ki živijo izven območja, ki je predmet arbitražne razsodbe.
Oglej si celoten članek

Dva meseca po objavi arbitražne sodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško je jasno tudi, na koliko posameznikov na obmejnem območju je odločitev vplivala. Po vladni oceni, ki pa še ni dokonča, je po razsodbi arbitražnega sodišča na hrvaški strani ostalo 9 hiš na Razkrižju, 15 ob Dragonji in štiri v Brezovec-del, skupno torej 28.

Predsednik vlade Miro Cerar je že prvi dan na teren poslal del svoje ministrske ekipe in zagotovil, da bo vladna ekipa skušala olajšati življenje ljudem, ki jih je ta najbolj prizadela: "Želimo jim čim bolj olajšati življenje."

Kot so pojasnili na Uradu Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, so nato opravili še okoli 98 individualnih razgovorov. Med drugim tudi s hrvaškimi državljani, ki so po novem na slovenskem ozemlju, in državljani Slovenije, katerih stalno prebivališče se ne spreminja, se pa spreminja položaj njihovih nepremičnin – na primer kmetijskih zemljišč. "Prebivalci so v pogovorih večinoma izrazili željo po ohranitvi vseh pravic, ki jih uživajo že sedaj, željo po korekciji meje, ki bi omogočila, da so njihove nepremičnine v RS, nekateri pa tudi po preselitvi," povzemajo na vladnem uradu.

Slovenija Prvi odzivi slovenskega političnega vrha: Arbitraža je bila najboljša možna rešitev mejnega vprašanj

Med tistimi, ki se želijo preseliti tudi Hrvati in Slovenci, ki živijo izven območja, ki je predmet arbitražne razsodbe

Željo, da bi se preselili v Slovenijo, pa je med tem izrazilo 16 gospodinjstev. Gre za družine enakomerno razporejene na območjih Razkrižja, Dragonje in Brezovec-del oziroma Mirišču. Med njimi pa so tako državljani Hrvaške pa tudi državljani Slovenije, ki živijo na Hrvaškem, vendar že izven območja, ki je predmet arbitražne razsodbe.

Vlada bo načeloma rešitve iskala z interventnim zakonom, a zagotavlja, da vsakega prebivalca obravnavajo posebej, "saj mu želi vlada čim bolj olajšati življenje z ohranitvijo čim večjega števila dosedanjih pravic“. A gotovo bodo prebivalci, ki so po arbitraži ostali na Hrvaškem, ostali brez nekateri pravic, ki so vezane na stalno prebivališče. Gre za del socialnih transferjev, na primer otroške dodatke, pravice iz zdravstvenega zavarovanja, prejemanje štipendij ter transferjev za kmetijsko dejavnost.

Vladna ekipa in ministrstva zaključujejo podlago za implementacijo

Poseben zakon bo vlada po vseh zagotovilih vložen obravnavala sredi septembra po tem, ko bo delovna skupina tudi na terenu preverila stopnjo ujemanja zakonskih rešitev z dejanskimi potrebami prebivalstva in gospodarskih subjektov. Takrat naj bi bila znana tudi finančna ocena predvidenih sredstev, ki jih bo država zagotovila iz proračunske rezerve.

Po več zaporednih provokacijah - večinoma gre za vplotje hrvaških plovil v slovenske teritorialne vode - pa bo slovenska vlada kot kaže začela tudi z implementacijo sodbe.

"V tem trenutku vidim smisel v tem, da dejansko začnemo implementacijo arbitražne odločbe, ker ne pričakujem s hrvaške strani, da je možno skozi dialog doseči nek preboj," je bil danes jasen tudi zunanji minister Karel Erjavec, ki sicer nastopa z ostrejšimi stališči kot ostali člani vlade, a po besedah vladnega urada ministrstva te dni tudi zaključujejo pripravo podlag operativnih ukrepov za implementacijo arbitražne razsodbe.

barbara.erzen@zurnal24.si

Slovenija Po arbitraži na delo kartografi

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 5

  • 18:11 30. Avgust 2017.

    same govorance. z odlokom vlade, lahko pripravijo podlago. država bi ze morala gledati 16 zemljisc oz. pac kolikor je druzin, …

  • 16:24 30. Avgust 2017.

    In država jim je dolžna to zagotoviti če jim niso uspeli zagotoviti njihovega doma v Sloveniji.

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.