Med ljudmi kroži glas, da so omejitve zaradi koronavirusa nesmiselne, da je smrtnost kot pri gripi, da je bilo lani več skupno umrlih kot letos primerjano po mesecih, da se politiki in zdravniki sončijo v medijski pozornosti. Dodajmo še: prihaja 2. val koronavirusa in analizirajmo po vrsti!
Zato je za onemogočanje okužbe ključna razdalja med glavama ter zračenje in maske. Potrebno je zračiti trgovine, črpalke, učilnice in tako dalje, v stiku z drugimi pa nositi maske. Samo ta ukrep je verjetno dovolj za skoraj vse situacije. (Govor v Državnem svetu in zakaj sodelovanje preko telekonference ni podobno delovanju v živo, si lahko ogledate TUKAJ, na 2:25)
V korak z dejstvi
Čemu torej prepoved, da ne smeš iti na vikend v samoti obdelovat recimo vinograda? Ali pa v avtomatsko pralnico, kjer uslužbenec z masko na odprtem sprejme denar? Ali pa zaprtje podjetij, kjer ljudje delajo v primerni razdalji?
Najbrž te omejitve izvirajo iz dveh razlogov: dolgo časa se ni vedelo, kako točno se virus prenaša in v resnici nismo omenili še preostalih 10 odstotkov preko kontakta okuženih predmetov, recimo kljuke na vratih ali jemanje vilic iz zaboja v jedilnici. Drugi razlog pa je panika in nujnost urgentnih ukrepov, ko se rast eksponentno dviguje.
Študija v odseku za Inteligentne sisteme na Institutu "Jožef Stefan" kaže, da je večina držav zamudila primeren čas z urgentnimi ukrepi, tudi Slovenija. Ko se začne krivulja eksponentno dvigovati, je treba takoj reagirati in tu ni kakšne smotrne alternative. Bolje je nekaj ukrepov preveč, kot nekaj premalo. Omejitev na občine in še marsikatere druge pa nimajo strokovne podlage tisti hip, ko situacija ni več urgentna.
"Omejitev na občine in še marsikatere druge pa nimajo strokovne podlage tisti hip, ko situacija ni več urgentna."
Prav tako najbrž drži, da je smrtnost manjša kot prvotno ocenjeno (1-2 odstotka), novejša strokovna poročila govorijo o podobni smrtnosti kot pri gripi (0,1-odstotna). Prav tako drži, da se v večini držav, tudi Sloveniji, povečana smrtnost zaradi koronavirusa statistično ne razlikuje od primerjave po mesecih prejšnjega leta. Le v najbolj problematičnih se je statistika spremenila - v Italiji in New Yorku je smrtnost 20 odstotkov večja, v Lombardiji je bila 80 odstotkov večja. Na dan se po svetu rodi 350.000 dojenčkov (Vir), dvakrat več kot pa je vseh umrlih zaradi koronavirusa letos.
Mediji očitno pretiravajo. Če pogledamo krivuljo okuženih po svetu (https://www.worldometers.info/coronavirus/coronavirus-cases/#total-cases), vidimo, da novinarji poročajo o kritičnih področjih in navajajo skupne podatke, medtem ko se je dnevna svetovna rast ustavila že konec marca (https://www.worldometers.info/coronavirus/coronavirus-cases/#daily-cases).
Podobno po Sloveniji (https://www.worldometers.info/coronavirus/country/slovenia/), kjer se je rast ustavila pred koncem marca.
Mimogrede: TUKAJ si lahko v aplikaciji pogledate posamezne države po raznih kriterijih (kliknite stolpec).
"Kot se loči naravne ustnice od onih z botoksom, se loči tudi umetne od naravnih virusov pod elektronskim mikroskopom."
Je šlo za izmišljen problem, da so se zdravniki in politiki in novinarji postavljali pred ljudstvom? Ta je tako iz trte izvita kot tista o umetno genetsko manipuliranem virusu – kot se loči naravne ustnice od onih z botoksom, se loči tudi umetne od naravnih virusov pod elektronskim mikroskopom. Koronavirus je nesporni ubijalec tako ali drugače - če bi dopustili eksponentno rast in bi bila smrtnost kot pri gripi (0,1-odstotna), bi v Sloveniji umrlo 2.000 in v Nemčiji 80.000 ljudi v roku nekaj mesecev.
Kdo lahko zagovarja tako morijo v primerjavi s približno 100 mrtvimi zaradi prometnih nesreč letno v Sloveniji? Zato je bilo ključno zaustaviti eksponentno rast, preden se je dvignila previsoko, kot je bil primer v Italiji, kjer so starejše pošiljali domov umret, ker ni bilo prostih bolniških postelj.
Veliko slišimo tudi o kolektivni oziroma čredni imunosti. Gre za idejo, da se populacija okuži počasi, tako da vse težje primere še vedno zmoremo sprejeti v bolnice, hkrati pa dovolj velik delež ljudi bolezen preboli in postane imun. Ko pride drugi ali tretji val, je zato toliko slabši. Če cepiva nikoli ne bo, je to najbolj smotrna strategija. Če pa cepivo kmalu bo, je precej manj. Ker pa ne vemo, kaj nam bo prinesla prihodnost, se je smotrno vsaj malo spogledovati s to idejo. Konkretno bi lahko že sprostili vrtce in šole nižjih razredov, seveda vse gospodarstvo, le izjeme kot fakultete bi ostale zaprte. Kolektivne dogodke od cerkve do nogometa bi lahko sprostili ob pogoju, da ostanejo razdalje med ljudmi dovolj velike in da se zrači, ob izhodu in vhodu pa se nadane maske. Problem ostajajo zobozdravniki in frizerji, kjer bi bilo nujno imeti najbolj kvalitetne maske, še bolje pa skafandre. Hkrati je treba uvesti testiranje populacije, nadzor temperature zaposlenih, detektivske skupine za iskanje stikov obolelih.
Prihaja, o tem ni dvoma
Ne glede na strogost ukrepov pa se ne smemo slepiti – tako inovativni virus, pred katerim nimamo pripravljene naravne obrambe, ne izgine kar tako. Japonska, Singapur in nekatere druge države beležijo drugi val. Skoraj vse večje pandemije so prišle v več valovih, pogosto tudi poleti. Koronavirus bo žal precej časa z nami in bolj verjetno kot ne bo tudi v Sloveniji drugi val, pa če se postavimo na glavo.
Ampak – in tu je glavna ideja prispevka – drugi val je pametna stvar, če le ne bo hujši kot prvi! Škoda zaradi prehudih omejitev, zlasti nesmiselnih, zlahka preseže škodo zaradi bolezni same, zato je nujno strogo paziti predvsem, da se število okužb spet ne začne eksponentno povečevati. Takrat je zopet potrebno uvesti agresivne ukrepe kot sedaj. Ko pa je število okužb majhno, kot je zadnje tedne v Sloveniji, pa velja relativno hitro ukiniti vse ne-nujne omejitve.
Drugi val se je pojavil na Japonskem in v Singapurju kljub zelo izdelanim mehanizmom nadzorovanja populacije, zato je "sproščanje in stiskanje" daleč bolj smotrna strategija kot pa "smrtni stisk", ki naj bi uničil koronavirus. Ga ne bo uničil, bo pa povzročil izjemno veliko gospodarsko in socialno škodo.
Čeprav je prihodnost nepredvidljiva posebej pri tako novih virusih, je fleksibilnost tista, ki omogoča optimalno delovanje. Uspešna pot med Scilo in Karibdo vključuje približevanje zdaj eni in zdaj drugi, nikakor pa ne za dalj časa!
Profesor doktor Matjaž Gams je vodja Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan. Ukvarja se predvsem z umetno inteligenco in kognitivnimi znanostmi, je državni svetnik, član številnih domačih in tujih društev ter programskih odborov. Avtor izraža svoje mnenje.
Ta novinar ki piše ta članek je na mamilih ali kaj se mu je v glavi zasukalo?Je pšriskočik k janši …
Zdravo. Če ima kdo zanimivo mnenje, ga prosim pošljite na matjaz.gams@ijs.si. Obljubim, da preberem vse in da odgovorim vsaj 1x …
Dober clanek.