Voditelji enajstih držav EU in Zahodnega Balkana so se nocoj v Bruslju zavezali h krepitvi sprejemnih zmogljivosti na balkanski migracijski poti, obnovitvi reda, za kar je ključna upočasnitev nenadzorovanega toka ter krepitev zunanje meje, zlasti med Grčijo, Makedonijo, Albanijo in Srbijo.

Mini vrha EU in Balkana so se na vabilo predsednika komisije Jeana-Clauda Junckerja udeležili voditelji Albanije, Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Makedonije, Nemčije, Grčije, Madžarske, Romunije, Srbije in Slovenije.

Prehodi brez obveščanja nesprejemljivi

Grčija naj bi sprejemne zmogljivosti povečala na 30.000 mest do konca leta, nato pa še za 20.000, drugod po balkanski poti pa naj bi zagotovili še dodatnih 50.000 mest. Foto: EPA Vrh EU o Balkanu

Foto: EPA Vrh EU o Balkanu Foto: EPA Cerar in Juncker                                                                                                                                        Voditelji so se zavezali, da se bodo vzdržali enostranskih dejanj in si prizadevali odvračati gibanje beguncev in migrantov proti mejam druge države v regiji. "Politika usmerjanja beguncev proti mejam sosednje države brez predhodnega obveščanja je nesprejemljiva," je zapisano v skupni izjavi.

Zunanji nadzor meje bodo okrepili v sodelovanju z evropsko agencijo za zunanje meje Frontex.

V Slovenijo dodatnih 400 policistov

Dogovor mini vrha EU in Balkana je tudi, da bodo v Sloveniji v tednu dni namestili 400 policistov in ključne opreme na podlagi dvostranske podpore članic unije.

Premier Miro Cerar je po mini vrhu EU in Balkana o begunski krizi opozoril, da je sedaj ključno spoštovati sprejete zaveze, ki so močne in pomenijo korak naprej. "Če se to ne bo zgodilo, pa bo Slovenija morala storiti vse, da poskrbi za svojo varnost in interese," je poudaril.

O podrobnostih ukrepanja Slovenije v primeru nespoštovanja zavez premier ni želel govoriti. "Vsekakor bom že jutri opravil posvet v okviru operativnega štaba in če bo potrebno, bom v teh dneh sklical tudi svet za nacionalno varnost." Foto: EPA Vrh EU o Balkanu

Premier je še izpostavil, da je hrvaškemu kolegu Zoranu Milanoviću proti koncu razprave dejal, da upa in pričakuje, da bo spoštoval zaveze, ter da upa na veliko boljše sodelovanje pri uravnavanju migracijskega toka.

Milanović se čudi "hrupu, ki ga dela Slovenija"

Milanović je izrazil začudenje kritikami Slovenije glede nesodelovanja Hrvaške. Dejal je, da ne ve, zakaj ves ta hrup, ki je po njegovih besedah celo neiskren. "Če zmore Hrvaška, zmore tudi Slovenija," je izpostavil.

V odziv na Cerarjeve izjave, da od Hrvaške pričakuje drugačno obnašanje kot doslej, je poudaril, da Cerar tega na samem sestanku ni rekel. "Tam je govoril, da je problem Grčija," je povedal Milanović in dodal, da mu ne zameri, če ima potrebo po tem, da v notranjepolitične namene govori takšne stvari.

"Neumno bi bilo, da zdaj obtožujem Slovenijo, da ni bila pripravljena," je dejal. "Vse je jasno. To traja že predolgo ter najbolj obremenjuje Avstrijo in Nemčijo, Slovenijo in Hrvaško pa manj, zato ne vem, zakaj ta hrup. To je celo neiskreno." 

Ukrepi že v 24 urah?

Voditelji so se zavezali, da bodo v 24 urah imenovali kontaktne osebe za olajšanje dnevne izmenjave informacij ter sodelovanja za zagotovitev postopnega, nadzorovanega in urejenega gibanja ljudi na balkanski migracijski poti. Foto: EPA Vrh EU o Balkanu

V 24 urah naj bi voditelji v sodelovanju z Evropsko komisijo zagnali tudi skupno oceno potreb za ustrezno obravnavo in oskrbo prebežnikov ter se takoj osredotočili na zagotavljanje začasnega zavetja prebežnikom in na učinkovito vračanje migrantov, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite.

Zavezali so se tudi k sodelovanju s Frontexom pri nadzoru mejnih prehodov ter pri registraciji na prehodih na srbsko-hrvaški meji. Uporaba Frontexovih sil za hitro posredovanje (RABIT) pa je le navedena kot možnost, ki jo bodo države uporabile, če bo to primerno.