Predlog zakona posest omejuje na deset gramov. Teoretično bi lahko torej posameznik vsak dan kupil deset gramov marihuane, a pod pogojem, da je pri sebi v določenem trenutku nima več kot deset gramov. Kdor jo ima več, tvega kazen z globo tisoč evrov. 

Zakon pa prepoveduje dajanje konoplje kot darilo – tudi v tem primeru zakon predvideva globo tisoč evrov. 

Foto: Saša Despot Marihuana marš "Ne razumem, zakaj je omejitev postavljena ravno na deset gramov, zakaj ni meja pri dvajset ali pet gramov, če je konoplja neškodljiva ali malo škodljiva," pravi eden največjih strokovnjakov za droge pri nas Milan Krek. 

"Zakaj, če so za legalizacijo konoplje, sploh postavljajo omejitve, saj s temi omejitvami ne povedo nič drugega, kot da je konoplja škodljiva in je treba uporabo nadzorovati. Ni popolnoma jasno ali bi radi konopljo legalizirali ali samo na novo regulirali, kar pomeni, da bi le pomaknili količino, za katero je posameznik kaznovan, malo navzgor," je do SD kritičen Krek. 

Konopljo bi lahko prodajale in gojile le lekarne

Marihuana bi bila torej v lekarnah v prosti prodaji, dovoljenje za prodajo bi jim podeljevalo ministrstvo za zdravje. Zadnjo besedo pri odločitvi ali konoplja v lekarnah da oziroma ne pa bi imela lokalna skupnost – brez njene privolitve ministrstvo ne bi izdalo dovoljenja. 

Ali bi bili v primeru sprejetja zakona pripravljeni prodajati konopljo, smo povprašali ljubljansko lekarno Bitenc. "Da," so odgovorili, "če je vse zakonsko urejeno. Lekarna mora prodajati zdravila, ki imajo dovoljenje za promet v Sloveniji in so dobavljiva. Tako lahko v slovenskih lekarnah že nekaj časa kupite (če imate veljaven recept) sintetične kanabinoide." 

Krek meni, da bi imelo omogočanje uporabe medicinske konoplje v zdravstvu veliko pozitivnih vplivov na bolnike. Čimprej bi bilo treba urediti predpise, ki to urejajo, pravi. 

Foto: Saša Despot Marihuana marš Je pa skeptičen, ko gre za lastno uporabo. Ta namreč po Krekovem mnenju odpira veliko nerešenih vprašanj, na katere bo treba odgovoriti.

"Prvo je vpliv konoplje na mladostnike in razvoj endokanabinoidnega sistema, ki ima pomembno vlogo pri razvoju možganskega tkiva v odraščanju. Ali bo država ob sprejemu takega zakona dala dodatna sredstva za izvajanje preventivnih programov, da bi zmanjšali uporabo konoplje med mladostniki, ki bodo sprejeli sporočilo v smeri, da konoplja pač ni škodljiva in bi potrebovali dodatne preventivne programe?," se sprašuje Krek in poudarja, da so izkušnje, ko gre za alkohol in tobak, kjer država pobira davke, slabe, saj se večina pobranega denarja ne vrne v zdravljenje in rehabilitacijo alkoholikov in kadilcev tobaka. 

"Sploh ne gre za legalizacijo, ravno nasprotno" 

"Stroka na področju zmanjševanja škode zaradi rabe drog ugotavlja, da so škodljive zdravstvene in socialne posledice največje v primerih prohibicije in stroge kaznovalne politike ali v primerih popolnoma nereguliranega prostega trga," v SD utemeljujejo razloge za pripravo predloga in dodajajo, da želijo uporabnikom zagotoviti trg na katerem bi lahko dostopali do varnih učinkovin, hkrati pa bi zmanjšali zdravstveno in socialno škodo, ki jo predstavlja črni trg.

Foto: Žurnal24 krek Čeprav je na prvi pogled predlog dejansko v smeri legalizacije, to ne drži, saj so mejo postavili samo malo više, kot je bila sedaj, ali pa celo malo nižje, če pogledamo bolj natančno, predlog kritizira Krek in dodaja: "Po sedanji zakonodaji je lahko prekrškovni organ namreč presodil, da imate konopljo za lastno uporabo in je bilo dejanje obravnavano le kot prekršek, ki so ga lahko pod določenimi pogoji celo opustili. Sedaj pa bo meja 10 gramov in potem bo neusmiljeno sledil izrek prekrška." 

Letni črni trg s konopljo je težak 20 ton

Gre za izjemno velik gospodarski potencial, so prepričani v SD, pri čemer navajajo nekatere primere iz tujine.

Obseg črnega trga s konopljo v Sloveniji po ocenah SD obsega med 140 in 200 milijoni evrov. Vsako leto se je preproda okoli 20 ton. 

Foto: Shutterstock marihuana "Ob samo delni nadomestitvi črnega trga z reguliranim in legalnim, bi lahko davčni prihodki iz naslova DDV presegli 20 milijonov evrov letno," so zapisali v predlogu zakona in dodali, da bi izdatki, potrebni za izvajanje zakona, hitro nadomeščeni z bistveno višjimi prihodki iz naslova DDV. 

"Ali smo za denar pripravljeni sprejeti dejstvo, da bo obstaja nevarnost zastrupitve otroka, ki bi pojedel piškote s konopljo, ali pa da bo umrla mati v prometni nesreči in bodo otroci ostali sirote. Kje so naše moralne meje? Do kam se lahko še spustimo? Kje je točka, do katere se kot družba še lahko spustimo," se ob tem sprašuje Krek. 

Lekarne bi imele po novem zakonu dovoljenje konopljo tudi gojiti, lahko pa bi sklenile tudi pogodbo o odkupu konoplje z imetnikom dovoljenja za proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami in zdravili na debelo. 

Zakaj ravno lekarne? "Ker bi se dobiček, ki bi ga tako ustvarile, vrnil v javni sistem," odgovarjajo v SD.

Vožnja pod nemudnim vplivom konoplje bo še naprej prepovedana.

Vpliv konoplje na sposobnost za vožnjo je problem, kljub varovalki v zakonu, poudarja Krek: "Če bo družba sprejela pravilo, da konoplja ni tako škodljiva, kot se trdi, potem naj ne bi bilo ovir za vožnjo z avtomobilom. Vrag je v podrobnosti, saj THC dejansko deluje na percepcijo časa in okolja." 

Pripravili dve različici zakona: strogega in ohlapnega

V SD so sicer pripravili dve različici zakona. Zgoraj opisana je bolj restriktivna, po njem bi bila torej proizvodnja in promet s konopljo oziroma njenimi derivati omejena izključno na lekarne.

Druga je bolj ohlapna in za polnoletne osebe predvideva tudi dovoljenje za gojenje in osebno uporabo. Dotika pa se tudi uporabe konoplje v socialnih klubih, ki bi morali delovati po načelu varnih sob. 

V vladno proceduro so pri SD vložili milejšo verzijo zakona. Če bo interes, se ga lahko razširi, pravijo. 

Upajo, da bodo – če koalicijske stranke ne bodo imele pripomb – predlog zakona v parlamentarno proceduro vložili sredi februarja.

david.jug@zurnal24.si