V zadnjih letih so se študentom povečale možnosti študija v tujini. Velik del jih na tuje univerze odide za krajši čas na podlagi programa študijske izmenjave Erasmus+, del pa jih v tujino odide v lastni režiji in tam opravi velik del ali celoten študij.

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport podatka o tem, koliko študentov se v lastni režiji vpiše na fakultete v tujini, nimajo, vodijo pa podatke o študentih, ki so vpisani na slovenske fakultete, na študij v tujino pa so odšli preko študijske izmenjave. Takih je bilo v lanskem študijskem letu 1926 od skupaj okoli 70.000 študentov. Od teh je 91 odstotkov na izmenjavo odšlo preko programa Erasmus+.

Preko omenjenega programa je na študij v tujini mogoče oditi v 27 držav EU in vrsto držav zunaj nje. Študirati je mogoče na dodiplomskem, magistrskem ali doktorskem študiju, pri tem pa opravljati tudi prakso. Izmenjava lahko traja najmanj tri mesece in največ eno leto.

Študent, ustanova pošiljateljica in ustanova gostiteljica morajo imeti ob izmenjavi podpisan sporazum, ki opredeljuje postopek izmenjave in določa način priznavanja opravljenih študijskih obveznosti. Ravno slednje je lahko sicer včasih ovira, da se nekdo ne odloči za izmenjavo. Programi na tujih fakultetah namreč niso povsem kompatibilni s programi na slovenskih fakultetah, zato se lahko kdaj tudi zgodi, da morajo študentje po vrnitvi v Slovenijo za nazaj opravljati del obveznosti na matični fakulteti.

Dve raziskavi, ki ju je maja objavila Evropska komisija, sta sicer pokazali, da so udeleženci programa Erasmus+ uspešnejši v zasebnem in poklicnem življenju, profesorji pa po zaslugi programa bolj domiselni pri pripravi učnih načrtov. Preko Erasmusa+ je namreč mogoča tudi izmenjava profesorjev.

Erasmus tudi odskočna deska za nadaljevanje študija v tujini

Ker je Erasmus+ praviloma omejen na kratko časovno obdobje, se nekateri odločijo, da bodo študij v tujini v celoti ali vsaj v večjem delu opravili zunaj tovrstnih študijskih izmenjav, pri čemer morajo praviloma za vse poskrbeti sami.

Darija Šalehar iz Ljubljane je na ta način opravila podiplomski študij na eni izmed nizozemskih fakultet. Kot je povedala za STA, se je za študij na Nizozemskem odločila, ker je bila že v času dodiplomskega študija na študijski izmenjavi Erasmus na Dunaju. Obdobje izmenjave se ji je zdelo prekratko, zato je že takrat vedela, da želi magistrski študij v celoti opraviti na eni izmed univerz v tujini.

Bila je tudi aktivna članica evropske študentske organizacije, s katero je veliko potovala po različnih evropskih mestih in spoznala študente njene smeri iz različnih evropskih mest in njihove univerze. Za študij v tujini pa je imela tudi možnost pridobiti slovensko štipendijo Ad futura.

Na Nizozemskem je izbrala študij tehnološki menedžment, ki v Sloveniji ni mogoč. Pri študiju jo je najbolj navdušil drugačen pristop k poučevanju, več projektnega dela in več sodelovanja s podjetji. "Na študiju sem imela na primer predmet, kjer je vsako predavanje in domačo nalogo ocenjeval predstavnik enega izmed sodelujočih podjetij. Izbrala sem si tudi predmet, ki ga je vodil tehnološki inkubator, kjer smo na patentu univerze razvijali poslovni model z ekipo študentov iz različnih smeri študija," je pojasnila.

Na vprašanje, zakaj se je po koncu študija odločila vrniti in se zaposliti v Sloveniji, je odgovorila, da je v Sloveniji veliko zanimivih podjetij in zaposlitvenih priložnosti v IT industriji, v kateri zdaj dela tudi sama. Ker je v času študija na Nizozemskem veliko sodelovala s slovenskimi podjetji, je imela ob zaključevanju študija tudi že tri ponudbe za zaposlitev. "Sploh pa imamo v Sloveniji visoko kakovost življenja in prelepo naravo," je dodala.

Tuje diplome morajo skozi postopek vrednotenja in priznavanja izobrazbe

Diplomo nizozemske univerze je zaenkrat uradno potrebovala samo pri zaposlitvi, kot dokaz stopnje izobrazbe, pri čemer so ji jo v podjetju avtomatsko priznali in ni bil potreben uradni postopek priznavanja, je navedla Darija Šalehar.

Slednje pa pri nas ni pravilo. Po zakonu diplome, ki jih slovenski študentje dosežejo na tujih fakultetah, v Sloveniji namreč niso priznane avtomatično.

Tam, kjer delodajalci to zahtevajo, morajo zato bodoči zaposleni skozi postopek vrednotenja in priznavanja izobrazbe. Postopke opravljajo na ENIC-NARIC centru, nacionalnem informacijskem centru za priznavanje kvalifikacij, ki deluje v okviru ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Priznanje diplome oziroma dosežene izobrazbe je potrebno še, ko želi nekdo s tujo diplomo nadaljevati šolanje pri nas. V tem primeru postopke priznavanja izobrazbe vodijo same fakultete v okviru postopka vpisa.