Po napovedih Evropske komisije naj bi bila celotna letošnja proizvodnja žit okoli povprečja zadnjih petih let. Predviden donos po Evropski uniji bo 5,1 tone na hektar, kar je nekoliko več kot leto pred tem in 5 odstotkov nad petletnim povprečjem.
Aleš KuharVsi elementi trenutne tržne situacije so taki, da ni nekih realnih vzvodov za tako velike cenovne skoke, kot jih beležimo zdaj. To je zgolj trenuten pojav, kombiniran s špekulacijami in izkušnjami iz let 2007 in 2008.
Skoki cen zaradi panike na borzi
Cena mlete pšenice je kljub temu skokovito narasla, kar je posledica velikih požarov, ki divjajo v glavni žitnici Evrope – Rusiji. Ognjeni zublji so že zahtevali okoli 50 življenj, hkrati pa uničujejo pridelke. Cene pšenice so se na borzah v zadnjem mesecu in pol tako dvignile za okoli 50 odstotkov.
"Borze so se na novice iz Rusije odzvale panično, kar je povezano z izkušnjami iz let 2007 in 2008 in s špekulacijami. Pridružujem se mnenju tistih komentatorjev, ki trdijo, da je doziv pretiran in se bo pomiril," je za zurnal24.si pojasnil agrarni ekonimist Aleš Kuhar. Poudaril, da imajo tudi druge velike pridelovalke žita dobro letino, velike so tudi zaloge.
Trošarine na elektriko zvišujejo tudi ceno kruha
Nekateri slovenski peki so že napovedali podražitev moke in kruha. Da se bodo cene njihovih izdelkov dvignile, so tako za časnik Finance potrdili pri Mlinotestu, Žitu in Pekarni Pečjak. Kuhar pojasnjuje, da je položaj v Sloveniji nekoliko drugačen.
"Ključen element tu je notranjega fenomena, in sicer povišanje trošarin na energente. To pa ima zelo velik vpliv na proizvodne stroške, saj je pekarstvo eno izmed energetsko najintenzivnejših panog v gospodarstvu. Dejavnik, ki bi lahko privedel do podražitve kruha, je tako lahko podražitev energentov," pravi Kuhar.