Marjan Miklavčič z ministrstva za pravosodje je med drugim opozoril, da je v slovenskem prostoru po mnenju policije okoli 150 posameznikov, ki bi bili v vsakem času sposobni storiti skrajno dejanje. "Za tako majhno družbo se mi zdi to dokaj visoka številka," je poudaril.

Policija: To ni uradni podatek 

A te navedbe policija zanika in pravi, da to ni ocena policije, niti ne uradni podatek, ki bi izhajal iz uradnih ugotovitev policije.

"Slovenija se od poosamosvojitvenega obdobja ni srečevala z ekstremističnimi dejanji po vzoru tujine, kjer je bilo v zadnjih nekaj letih izvršenih več napadov na posamezne depriviligirane skupine, odgovornost za te pa so največkrat prevzeli pripadniki  skrajnih skupin. Umori posameznikov,družin, nastavitev eksplozivnih naprav, požigi so samo ene od najhujših oblik, s katerimi se srečuje EU na področju ekstremistične dejavnosti," so pojasnili v odzivu Generalne policijske uprave.

Zato slovenska policija obravnava vsa odklonska ravnanja, ki so kot taka prepovedana in inkriminirana bodisi v obliki prekrška bodisi v obliki kaznivega dejanja, brez razlike in ne glede na ideološko, versko ali interesno konotacijo, pravijo.

Miklavčič: Teroristične grožnje so obvladljive

Miklavčič je na seji sicer ocenil, da je dobro, da se s pojavom ekstremizma soočamo in se o tem pogovarjamo, saj je to pogoj, da se bomo tovrstnim pojavom v prihodnje znali izogniti. Kot je dejal, so v slovenskem prostoru teroristične grožnje obvladljive s strani obveščevalnih in varnostnih služb. Tudi ocena teh služb je, da je ogroženost s strani skrajnih skupin v Sloveniji nizka.

Poudaril pa je, da bi sam ogroženost raje ocenjeval kot "relativno nizko", saj tovrstna dejanja tudi pri nas niso povsem izključena. Ob tem je med drugim opozoril na porast verbalnega ekstremizma pa tudi na nekatere skrajne zapise na spletu.

Nujna seja sklicana, ker ni bilo časa za redno

Današnja seja se je sicer začela s proceduralnim predlogom podpredsednika komisije iz vrst SDS Dragutina Mateja, ki je zahteval prekinitev seje. Menil je namreč, da ni razlogov, da bi bila sklicana med parlamentarnimi počitnicami.

Kot je pojasnil, je predsednica komisije Maja Dimitrovski nujno sejo sklicala, šele ko je ugotovila, da redne v tem času ne bi mogla sklicati. S tem pa je po njegovi oceni zlorabila poslovnik. Opozoril je tudi, da se v času od prejšnjega tedna ni utegnil pripraviti na zaslišanje ekspertov. Podobno stališče je imel tudi Matej Tonin (NSi).

Predsednica komisije je očitke o zlorabi poslovnika zavrnila in poudarila, da se nujna seja lahko skliče na pobudo predsednika delovnega telesa. Tudi Ljubica Jelušič (SD) je podprla nadaljevanje seje. Kot je dejala, ekspertne priče prihajajo iz akademskega prostora in imajo ravno v poletnem času največ časa za sodelovanje.