Pogajalci vlade in sindikatov javnega sektorja  bodo v torek podpisovali dogovor o varčevalnih ukrepih v javnem sektorju. Sporazum je minuli teden dvignil veliko prahu, tako med gospodarstveniki, kot med samimi sindikati. Številni sindikati tako k sporazumu ne bodo pristopili, kljub temu pa bo, če ga bo podpisala večina, zanje veljaven.

Vlada popustila za 90 milijonov

Finančni učinek dogovora s sindikati o varčevalnih ukrepih v javnem sektorju za leto 2015 je 36 milijonov evrov, brez tega dogovora bi se z novim letom sprostilo 313 milijonov evrov sredstev, država pa bi morala poseči po radikalnejših ukrepih, svarijo. Vlada, ki je v javnem sektorju želela privarčevati 127 milijonov evrov, je zaradi časovne stiske s sindikatom tako popustila za več kot 90 milijonov evrov.

"Vlada je praktično pokleknila pred sindikati javnega sektorja, ki so vehementno nasprotovali varčevanju v javnem sektorju," je dejal predsednik GZS Samo Hribar Milič. Zaradi napovedanih dodatnik bremenitev gospodarstva za okoli 100 milijonov evrov, je GZS protestno zapustila pogajanja o socialnem sporazumu.

Hribar Milič je ob tem poudaril, da se je od začetka krize leta 2008 število delovnih mest v gospodarstvu znižalo za več kot 90.000, število delovnih mest v javnem sektorju pa po različnih podatkih zvišalo za med skoraj 4000 do 11.600. Od leta 2007 se je masa plač v zasebnem sektorju nominalno povečala za deset odstotkov, masa plač v javnem sektorju pa kar za 15 odstotkov, je pristavil.

"Z napovedanimi dodatnimi obremenitvami se poslovno okolje in konkurenčni položaj Slovenije samo še bolj poslabšujeta," je opozoril Hribar Milič.

 Do novega leta "še nekatere druge stvari"

Vlada na četrtkovi seji sporazuma s sindikati ni posebej obravnavala, saj se je že, kot so navedli "s parafiranjem sporazuma izrekla, da ga bo podpisala". Kljub pričakovanjem pa na vladi tudi niso pojjasnili, kjer bodo vzeli manjkjočih 90 milijonov evrov.

Finančni minister Dušan Mramor je že med procesom pogajanj vladne in sindikalne strani svaril, da mora Slovenija v prihodnjem letu zmanjšati javnofinančni primanjkljaj pod zahtevane tri odstotke BDP, po četrtkovi seji vlade pa pojasnil, da  je zaenkrat še prezgodaj govoriti o dodatnih oziroma novih ukrepih za omenjeno zmanjšanje primanjkljaja, na katere v prihodnjem letu cilja vlada. Ob tem je spomnil, da so predloge ukrepov sprejeli že oktobra in jih posredovali Evropski komisiji, na tej osnovi pa so tudi pripravljali dosedanje ukrepe.

Mramor je priznal, da se je izkazalo, da pri vseh ukrepih ne bo v celoti načrtovanega izplena, pač pa ponekod več in ponekod manj. A o nadaljnjih ukrepih se bodo po njegovih besedah odločali, ko bodo imeli dokončno sliko, koliko so s sprejetimi ukrepi dejansko tudi zmanjšali odhodke in povečali prihodke.

Poleg tega bodo, tako Mramor, do novega leta na vladi in na ministrstvih sprejete še "nekatere druge stvari". "Ko bo vse to znano, se bomo odločili, kako naprej. Bo pa vse jasno januarja, ko bomo delali rebalans proračuna za leto 2015," je še napovedal.

Zdravniki in sestre ne bodo podpisali

Sporazuma z vlado ne bo podpisal zdravniški sindikata Fides, prav tako ne sindikat, ki združuje družinske zdravnike Praktik.um. Oboji opozarjajo na pomanjkanje zdravnikov v Sloveniji in zahtevajo izboljšanje, ne slabšanje statusa zdravnikov. Zaradi nedorečenih normativov, ki imajo za posledico številne nadure, sporazuma ne bodo podpisali v sindikatu medicinskih sester, ki ga vodi Jelka Mlakar. Policijska sindikata bosta odločitev glede podpisa sporazuma sporočila jutri.

Predvidoma pod njim ne bo niti podpisov Sindikata vojakov Slovenije in Sindikata slovenskih diplomatov.

Sporazum bo podpisal sindikat šolnikov Sviz. O podpisu sporazuma se tokrat ni izrekalo celotno članstvo, kot je sprva napovedal glavni tajnik Branimir Štrukelj, ampak je podpis sporazuma že v četrtek izglasoval glčavni odbor sindikata.