Bo po vašem mnenju novi sistem pravičnejši?
Pri nas smo se vedno trudili, da so pomoč res dobili ljudje, ki so jo potrebovali. Vedno pa se najde kdo, ki zna dobro izigravati državo. Delo na terenu in reševanje anonimnih prijav sta namreč zelo težki.

Predvsem pri zunajzakonskih skupnostih, ki pa jih bo zdaj nova zakonodaja postavila na malo bolj trdna in realna tla. Ko boš vnašal vlogo, boš videl, ali je bila dogovorjena preživnina ali se je koristil očetovski dopust. Iz tega bo razvidno, da tukaj diši po zunajzakonski skupnosti. In partnerjema ne bo več treba biti v taki zvezi leto ali več, kot je bilo zdaj.

Kje pa vidite pomanjkljivosti?
Problem se mi zdi pri državnih pokojninah. Teh niso imele samo žene direktorjev in zdravnikov, ki bi denar porabljale le za kavico in šminko. Velika večina žensk
 je od teh pokojnin živela ali pa so imeli možje manjše pokojnine in so žene izpolnjevale pogoje za državno pokojnino.

Zdaj pa je vprašanje, ali bodo po novem do denarja sploh upravičene. Če ima mož pokojnino nekaj več kot 400 evrov, ne bosta imela več te pravice. Ob tem se bojim ne samo psihičnega in fizičnega nasilja, temveč tudi ekonomskega nasilja med partnerji.

Ta pokojnina je bila okrog 190 evrov, a nekaj je vendar bilo. Možnost je sicer dobiti izredno pomoč, a tudi ta pade pod dedovanje.

Po novem pričakujete več ali manj upravičencev?
Ne pričakujem upada. Menim, da bo več upravičencev do socialnih pomoči. Ljudje, ki imajo recimo 260 evrov pokojnine, brez varstvenega dodatka namreč ne bodo mogli preživeti.

Se bo torej struktura prejemnikov socialnih pomoči spremenila?
Ker državnih pokojnin ni več in se tudi varstveni dodatek seli v odločanje na center za socialno delo (CSD), bo med uporabniki več starejših.

Bodo pa tudi mladi, prvi iskalci zaposlitve in študenti, ker ne bo več fiktivnih vpisov. Imeli bomo namreč povezavo z ministrstvom za visoko šolstvo, zato se ne bo več možno le prepisovati z ene fakultete na drugo, ampak bo dejansko treba študirati.

Koliko ljudi pa se je na vašem CSD do zdaj odpovedalo socialni pomoči iz strahu, da bi se jim država vpisala na nepremičnino?
Zelo malo, ker se o tem pravzaprav ni niti govorilo niti v naši odločbi to ni bilo nikjer zapisano. V 39 letih delovne dobe, ki jo imam, je imel mariborski CSD le štiri primere, ko je država zahtevala pomoč nazaj.

Šlo je za prejemnika socialne pomoči z enim starim avtom, ki je šel v prodajo po njegovi smrti, in pravobranilstvo je od nas zahtevalo podatke, koliko pomoči je dobil.

Pa na Teznem je šlo za dve hiški, a je država od zahtevka odstopila, ker so bili tudi dediči naši prejemniki in niso imeli dovolj sredstev za preživetje.

Bo pa zagotovo še nekaj odpovedi pomočem drugo leto jeseni, ko bodo šle v zemljiško knjigo prve zabeležke prepovedi odtujitve in obremenitve.

Kako ljudje gledajo na to, da bi se jim država lahko usedla na nepremičnino?
Že pred časom sem govorila z neko vdovo; njeno stanovanje je bilo večje, kot je bilo po normativu zanjo. Rekla je, da raje je krompir, kot da bi ji država kaj vzela. Lani smo imeli v Mariboru kar nekaj stečajev, pa moram povedati, da jih je od 270 Konstruktorjevih delavcev, ki so bili upravičeni do izredne socialne pomoči, po pomoč prišlo le 30.

To so bili v glavnem ljudje, ki imajo hišo in so se raje odrekli pomoči, kot pa da bi dopustili, da bi jim država posegla po nepremičnini. Na to, kaj bi potem pustili potomcem, so ljudje zelo občutljivi.

Kaj pa zlorabe? Se bo sistem še dalo zlorabljati?
Še vedno. Težko bo pri zunajzakonskih skupnostih, ki jih je vedno težko nadzirati. Kot mlado pravnico me je na neki obravnavi sodnica vprašala: “Pa vi veste, gospodična, kaj pomeni zunajzakonska skupnost?”

Jaz sem jo gledala pa je rekla: “To je skupna postelja pa skupen pisker. Zdaj mi pa vi dokažite, ali jo to tako v tem primeru ali ni!” Ne morete dokazati, razen če se spremenite v muho! To je res težko dokazljivo!

Vam bom povedala primer iz prakse. Za gospo, ki je bila prejemnica socialne pomoči, smo dobili namig, da živi pri moškem in je z njim v partnerskem odnosu. S kolegico sva opravili obisk, gospa naju je sprejela.

Vprašali sva jo, kje spi, pa je rekla, da na kavču. Ko sva jo vprašali, kje ima kakšno posteljnino, nama je pokazala eno blazino. Na vprašanje, kje spi gospod, pa nama je lepo prijazno pokazala še zakonsko posteljo, na kateri sta bila dva vzglavnika. Stopiva še v kopalnico, on je imel levo ščetko, ona desno. Pa nisva mogli dokazati.

Čeprav sta vedeli, da sta partnerja?
Seveda. In kaj se je zgodilo potem? Gospod je umrl. Potem je pa dokazovala, da je z njim živela v skupnem gospodinjstvu – za družinsko vdovsko pokojnino.

Ampak koliko možnosti imate sploh strokovni delavci, da greste na teren pogledat, kaj se dogaja? Nekateri opozarjajo, da so CSD postali le še administrativne službe.
Zelo malo časa je; ob torkih in četrtkih, ko ni uradnih ur. Sploh s to novo zakonodajo izzveneva strokovno delo. Dosti bo sedenja, vnašanja, papirologije, za teren bo malo časa.

Zlorabe bodo še vedno možne, saj se ljudje znajdejo. Ampak mislim, da jih bo manj, ker bomo lahko podatke preverjali na enem kraju.

Toda sistem ne bo zaznal denimo hiš v tujini.
Res je, tega ne bomo zaznali, tudi zdaj nismo. Razen če človek dela v tujini in je rezident. Res pa je v vsaki vlogi zapisano, da je nekdo pod kazensko in materialno odgovornostjo. Pred leti smo denimo po nalogu kriminalistov v Mariboru pregledovali okrog 40 romskih družin.

Ugotovilo se je, koliko nepremičnin so imeli. Kupovali so hiše, istočasno pa uporabljali socialna stanovanja medobčinskega stanovanjskega sklada. Če mene kdo vpraša, bi se tega lotila drugače.

Poglejte romske družine – imajo veliko socialnih transferjev. Zdaj smo imeli v Mariboru deložacijo romske družine s šestimi otroki. V šestih letih so dobili za 72 tisoč evrov rednih in izrednih socialnih pomoči.

Pa bo po novem to sploh še možno?
To ne bo več možno! Že zato ne, ker se bodo socialni prejemki dodeljevali po vrstnem redu – najprej otroški dodatek, potem denarne pomoči, varstveni dodatek in štipendije. To bo vplivalo drugo na drugo in se mora znižati.

Zdaj so ljudje dobivali recimo po 800 evrov otroškega dodatka in še toliko socialne pomoči pa še kakšno izredno pomoč, pa malico so imeli otroci v šoli zastonj, pa vrtec so imeli zastonj.

To vse stane! Če potegnemo črto, so v boljšem položaju kot kdo, ki hodi v službo. Zato je začelo biti delo kot vrednota čista nula!

Ste imeli kakšne primere delomrznežev?
Take primere smo imeli. Poklicala nas je svetovalka z zavoda za zaposlovanje in naročila, naj nekomu vzamemo socialno pomoč, ker so mu našli delo in ga je odklonil. Izjavil je, da za ta denar ne gre delat, da je raje doma in ima socialno pomoč. Temu je treba narediti konec! Tu sem res na strani države, saj vidim, koliko denarja gre za socialne transferje.

Ali pa ko se je prvič uveljavil zakon o socialnem varstvu, to je bilo leta 2001. Neki mlad fant je prišel po pomoč in sem ga vprašala, kaj mu nudijo starši. Rekel je: “Nič, nič.” “Včeraj je bila nedelja, kdo je pa kosilo skuhal?” sem ga vprašala in odgovoril mi je: “Ja, mama.” “Kaj pa ste jedli?” sem nadaljevala.

“Ja, pohano kuro,” je rekel. “Kdo pa je posteljnino menjal in kavbojke tako lepo opral?” sem ga pobarala. On: “Ja, mama!” Torej: a res ne dajo starši nič? Imel je pravico do pomoči, pa čeprav je bil sin ne vem koga.

Razumete? Pa še zakon je bil naravnan tako, da je stimulativno še tri mesece dobival socialno pomoč, tudi še po tem, ko si je že našel službo in vlekel plačo. Takrat smo pravzaprav ugotavljali, da je za mlade ljudi socialna pomoč popolnoma destimulativna. Niso iskali dela, s spremembo zakonodaje leta 2007 pa so jih le privili: takoj, ko so se zaposlili, so izgubili pomoč.

Kako pa je zdaj? Še imate primere, ko mladim služba ne diši?
Ja, imamo. Imam že toliko delovne dobe, da sem imela za stranke stare starše, pa sina in hčer, pa zeta, pa zdaj so že vnuki ... Cele generacije, ki se vrtijo pri nas na CSD in prihajajo po pomoč.

A socialne pomoči, ki so že zdaj za marsikoga destimulativne, bodo po novem še višje.
Ti, ki nikoli niso delali ali so vse po grlu spustili in zdaj nimajo ničesar, bodo lahko potegnili vse mogoče pomoči, ker se jim država nima na kaj usesti. Prepričana sem, da to ne bo zdržalo dolgo.

Premoženje ste preverjali že zdaj. V čem bo po novem sploh razlika?
Zdaj smo lahko pogledali le transakcijske račune in hranilne vloge, nismo pa imeli vpogleda v depozite. Ti marsikaj skrivajo. Pri neki romski družini smo odkrili, da ima na depozitu milijon evrov, k nam pa je hodila po socialno podporo.

Koliko je takih goljufivih družin med Neromi?
Ni tako drastičnih, s takimi skritimi finančnimi rezervami. So kakšni majhni goljufi pri zunajzakonski skupnosti, avtu, delu na črno.

Pričakujete zaradi sprememb več nasilja nad socialnimi delavci?
Da. Ljudje so sicer strpni, nekaj posameznikov pa je takih, ki bi znali razgrajati. To pričakujemo, recimo ko bo treba vpisovati vknjižbe v zemljiško knjigo, ko bodo ljudje to zakonodajo začutili. Saj ne vedo, kaj jih čaka. Še mi ne vemo.