Doslej izplačanih za približno 4,9 milijarde evrov

Na podlagi več protikoronskih zakonov, sprejetih v času od prve razglasitve epidemije covida-19 lani spomladi, so podjetja in samostojni podjetniki lahko zaprosili za različne vrste pomoči, med drugim za ohranjanje delovnih mest, kritje fiksnih stroškov ter ohranjanje likvidnosti. Doslej je bilo teh ukrepov izplačanih za približno 4,9 milijarde evrov, če so upravičenci medtem rezultate presegli, pa morajo zdaj pomoč vračati.

Vendar se razmere še niso umirile, grozi četrti val epidemije in prehitro vračanje pomoči bi podjetja izčrpalo in jih ogrozilo. "Mi pa potrebujemo delovna mesta, ta podjetja je treba ohraniti," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik sveta SD za finance Milan Cvikl. Če bi sredstva, ki jih morajo upravičenci vrniti, pretvorili v brezobrestna posojila, bi se podjetja finančno okrepila in bila sposobna ohraniti delovna mesta, je dodal.

"Razmere se še niso umirile"

Podjetnik Sandi Češko je pojasnil, da pobuda vladi, naj covidno pomoč pretvori v vsaj petletna posojila brez oz. z zelo nizko obrestno mero, temelji na pogovorih s podjetniki, ki so zaskrbljeni nad hitrim vračanjem pomoči. "Razmere se še niso umirile in podjetja niso bila sposobna ustvariti akumulacije, iz katere bi lahko vrnila pomoč," je dejal. Prav tako dodatna finančna sredstva potrebujejo tista, ki uspešno poslujejo, da bi lahko na novo zaposlovala.

Cvikl je predlog za pretvorbo izplačane finančne pomoči v posojila oprl na podatke o javnem dolgu. Ta je na ravni 86 odstotkov bruto domačega proizvoda, razmere pa se še slabšajo, torej bomo z visokim dolgom soočeni še kar nekaj časa. Vrniti pa ga brez delovnih mest ne bo mogoče. "Zato je treba za vsako ceno ohraniti delovna mesta in vlada, ki zahteva vračanje pomoči, po našem mnenju deluje neustrezno," je dejal.

dezurni@styria-media.si