Da bodo volili zanj, je povedalo 28 odstotkov vprašanih, ker je 16 odstotkov neopredeljenih, se mu v prvem krogu obeta 37-odsotna podpora.

Nataša Pirc Musar za Logarjem zaostaja za pet odstotnih točk (prejela bi 26 odstotkov opredeljenih glasov). Približno pet odstotnih točk je tudi njena prednost pred Milanom Brglezom, za katerega bi glasovalo 23 odstotkov že opredeljenih anketirancev, ki se bodo udeležili volitev.

Vsi drugi kandidati imajo izjemno majhno podporo, a bodo na levici lahko ključni pri odločitvi, kdo bo novi predsednik. Kdo bo postal predsednik, bo namreč odvisno od tega, kdo se bo poleg Logarja uvrstil v drugi krog. Če bo Brglez uspel v prvem krogu premagati Natašo Pirc Musar in se uvrstiti v drugega, bo tudi on porazil Logarja, sicer z manjšo razliko kot Pirc Musar.

Če se bosta v drugem krogu spopadla Logar in Pirc Musar, bi Logar med že opredeljenimi dobil 40,8 odstotka glasov, Pirc Musar pa 46,1.

Če se bosta v drugem krogu spopadla Logar in Brglez, bi Brglez med že opredeljenimi dobil 44,4 odstotka glasov, Logar pa 41,7.

Zanimiva je meritev odbojnosti, ko so anketirane vprašali, koga zagotovo ne bodo volili, je 40 odsottkov vprašanih dejalo, da gotovo ne bodo volili Logarja, Pirc Musar ne bi volilo 29 odstotkov vprašanih, Brgleza pa le 19.

Da se bodo udeležili predsedniških volitev 23. oktobra, je zatrdilo 64 odstotkov anketiranih.

Med 28. in 29. septembrom 2022 je bilo anketiranih tisoč oseb. Poklicali so 8869 naključno izbranih telefonskih naročnikov, 3688 jih ni bilo dosegljivih, 2953 jih ni želelo sodelovati v anketi, 1228 pa jih ni ustrezalo vzorčnim določilom. Anketiranih je bilo 1000 oseb. Podatki so bili uteženi po starosti in izobrazbi.

dezurni@styria-media.si