O podaljševanju letnih pravic iz javnih sredstev se po sprejetju novele zakon odloča po uradni dolžnosti. To pomeni, da sistem avtomatično pripravi vlogo za podaljšanje pravice, ko se ta izteče. Vlogo je tako treba oddati samo, ko pravico uveljavljamo prvič.
Vendar pa obstaja več sprememb, ki jih je posameznik, ki uveljavlja posamezno t. i. letno pravico (otroški dodatek, znižano plačilo vrtca, državna štipendija, subvencija malice in kosila), dolžan sporočiti pristojnemu centru za socialno delo. "Upravičenec je dolžan sporočiti tiste spremembe, ki vplivajo na priznano pravico," pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Višja plača ne, daljši delavnik ja
Ena od sprememb, ki lahko doleti posameznika, je sprememba višine dohodka. V primeru izgube dohodka to upravičenci sporočijo prek obrazca za sporočanje sprememb. Kaj pa v primeru bistvenega zvišanja prejetih dohodkov? "Bistveno zvišanje istega periodičnega dohodka ni sprememba, zato je upravičenec ni dolžan sporočiti," pravijo na ministrstvu.
Kar pa ne velja za spremembo delovnega časa. V primeru prehoda s štiriurnega na osemurni delavnik "se sprememba števila ur dela šteje za spremembo periodičnega dohodka, ki jo je upravičenec dolžan sporočiti," poudarjajo.
Kdor uveljavlja pravico do znižanega plačila vrtca, ne sme pozabiti na obveščanje centra za socialno delo o prehodu otrok iz vrtca v šolo. "Prehod otroka iz vrtca v osnovno šolo je sprememba, ki lahko vpliva le na pravico do znižanega plačila vrtca. Prehod iz vrtca v osnovno šolo je upravičenec dolžan sporočiti, če ima še drugega otroka (druge otroke) v vrtcu, ker se zanj (zanje) na novo odmeri višina znižanega plačila vrtca," pojasnjujejo na ministrstvu in dodajajo: "Če starš nima drugega otroka oz. nima drugih otrok v vrtcu, te spremembe ne sporoča." Vpis otroka v osnovno šolo namreč ne vpliva na otroški dodatek, državno štipendijo ter subvencijo malice in kosila.
Pomembno je, da upravičenci ne spregledajo roka za sporočanje teh sprememb, ki je 8 dni od nastanka spremembe.
Spremembe, ki jih je treba sporočiti, so:
sprememba števila oseb ali upravičencev, izgubo/pridobitev statusa učenca, dijaka ali študenta za otroka, ki se šola v tujini, spremembo prejemanja vrste periodičnih dohodkov, vključitev otrok/a v javni ali zasebni vrtec do 4 leta starosti otroka, vpis otroka v 1. letnik srednje šole, izpis otroka iz javnega ali zasebnega vrtca ...Obrazec za sporočanje sprememb je dosegljiv na tej povezavi.
Izjema pri podaljševanju odločb po uradni dolžnosti so upravičenci, za katere velja Uredba 883/2004, saj morajo ti oddati vlogo za podaljšanje pravic iz javnih sredstev. Uredba se nanaša na primere, ko otrok biva v drugi državi EU, v Sloveniji pa se uveljavlja razlika do družinskih dajatev.
Njihove vloge obravnava Centralna enota za starševsko varstvo in družinske prejemke. Enota na primarni in sekundarni pristojnosti letno prejme skupaj približno 400 vlog, pojasnjujejo na ministrstvu. "Stranke lahko vlagajo vloge za nazaj, v kolikor je bila v drugi državi članici vložena vloga."
S spremembami do hitrejšega reševanja
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so vpeljali spremembe, ki naj bi pripomogle k hitrejšemu reševanju vlog o pravicah iz javnih sredstev. Avgust je namreč mesec, v katerem morajo centri za socialno delo odločati o velikem številu vlog, bilo naj bi jih približno 113.000. Po napovedih ministrice Ksenije Klampfer naj bi predvsem hitreje potekalo odločanje o pravici do državne štipendije.