Velika sobota pred največjim krščanskim praznikom je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. V Sloveniji je na ta dan še posebej znan blagoslov velikonočnih jedi, ki ga poznajo tudi v pravoslavnih cerkvah.

Tudi evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj, ki prinaša svetlobo in napoveduje veselje. Prav tako pripravijo tudi jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo.

Velikonočno praznovanje katoliški verniki začnejo z obredi velikonočne vigilije oziroma bedenja. Pri tem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in obnovitev krstnih obljub.

Papež Benedikt XVI. bo velikonočno vigilijo v baziliki sv. Petra vodil ob 21. uri. Ljubljanski nadškof Anton Stres bo vigilijo v ljubljanski stolnici vodil ob 20. uri, mariborski nadškof Marjan Turnšek pa v tamkajšnji stolnici ob 19. uri.

Z jutranjim bogoslužjem, ki ga pripravijo ob polnoči, tudi pravoslavni kristjani začenjajo praznovanje velike noči. Paroh Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Peran Bošković bo tako ob polnoči vodil bogoslužje v ljubljanski pravoslavni cerkvi. Letos bodo namreč na isti dan kot katoličani in evangeličani veliko noč obhajali tudi tisti pravoslavni kristjani, ki uporabljajo julijanski koledar.