Zaradi odstopa ministrice za zdravje Alenke Trop Skaza in težav na ljubljanski kirurški urgenci sta vprašanji poslancev Franca Bogoviča (SLS) in Franca Jurše (Desus) še aktualnejši. Ali so lobiji v zdravstvu res močnejši od vlade, zanima Juršo. Bogovič želi slišati, kaj bo vlada naredila za stabilizacijo zdravstva.

Bratuškova je odgovorila, da ji je žal, da ministri, ki odhajajo, ne želijo govoriti o pritiskih, ki so jih deležni. Pojasnila je, da se je v torek sešla s predstavniki policije in Nacionalnega preiskovalnega urada, ki so ji zagotovili, da bodo stvari še pospešili. Kot je poudarila, mora biti zanje pregon tega dela korupcije in gospodarskega kriminala "velika prioriteta". 

Predsednica vlade je sicer med prioritetami na področju zdravstva izpostavila stabilizacijo financiranja zdravstvenega sistema, ki jo je mogoče doseči tako z odpravljanjem korupcijskih tveganj kot tudi z nekaterimi drugimi ukrepi.

Priznala je tudi, da do konca mandata celovite zdravstvene reforme ne bo mogoče pripraviti.

Med takšnimi kratkoročnimi ukrepi pa je naštela izvedbo projekta skupnih javnih naročil v zdravstvu, okrepitev primarne ravni zdravstvene dejavnosti, spremembo na področju financiranja zdravstvenega sistema in bolj pregledno poslovanje bolnišnic. Na področju investicij pa bo treba z razpoložljivim denarjem in tudi z evropskimi sredstvi zagotoviti izgradnjo urgentnih centrov, je dodala Bratuškova.

Do Gantarja še vedno zelo kritična

Glede nekdanjega ministra Tomaža Gantarja iz vrst Desusa pa je Bratuškova vztrajala pri svoji izjavi, in sicer, da ji je žal, da ga je sprejela v vlado. Do njegovega dela je bila kritična že kot opozicijska poslanka. "V enem letu, v mandatu prejšnje vlade, ni naredil praktično nič," je danes dejala premierka. Le nekaj javnih zavodov je bilo združenih v dve enoti.

• Gantarjev strankarski šef in koalicijski partner Karl Erjavec je danes Bratuškovi vrnil z izjavo glede ministra.

Podobno tudi v letu 2013 Gantar ni prišel do premierke "niti z enim resnim konkretnim predlogom", je dejala premierka. Edina stvar, ki so jo uspeli tudi na njeno pobudo uresničiti, je bil po besedah Bratuškove t. i. intervencijski zakon.

Jurša je ugovarjal, da Gantar pri svojih prizadevanjih ni imel podpore predsednice vlade. Kritični toni do Gantarjevega dela so zato po njegovih besedah le posledica razočaranja Bratuškove. Gantar si je namreč dve leti prizadeval za zdravstveno reformo, pa ni imel podpore, na drugi strani pa Trop Skaza, ki so jo predlagali v PS, ni na tem mestu zdržala niti en mesec, je še povedal Jurša.

Vprašanje Bratuškovi, pod katero se je podpisal poslanec SDS Andrej Šircelj, se loteva konsolidacije javnih financ, sanacije bančnega sistema in zadolževanja države. Poslanec NSi Matej Tonin pa pričakuje pojasnilo Bratuškove o tem, kaj bo vladna ekipa naredila za lažjo razdolžitev slovenskih podjetij.

O davku na nepremičnine že v četrtek?

Pri določitvi dnevnega reda je pričakovati, da bo koalicija zagotovila podporo predlogu odbora za finance in monetarno politiko, naj se na marčevsko sejo uvrsti tudi obravnava novele zakona o davku na nepremičnine, ki jo je vlada poslala v DZ po nujnem postopku. V tem primeru bo DZ obravnaval novelo v četrtek.

Redna marčevska seja DZ bo potekala kar do 4. aprila. Med najodmevnejšimi vsebinami bosta zagotovo interpelaciji zoper notranjega ministra Gregorja Viranta in njegovega ministrskega kolega za izobraževanje Jerneja Pikala. Virantovo ministrovanje bo DZ presojal 4. aprila, Pikalo pa bo pred poslance stopil že 31. marca.

Druga obravnava vladnega zakona o Slovenskem državnem holdingu in novela zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki jo je vlada poslala v DZ po nujnem postopku, sta na petkovem dnevnem redu.