Decembra je na posvojitev otroka v Sloveniji čakalo 522 parov ali posameznikov od tega jih je bilo 386 že ocenjenih kot možni oziroma primerni posvojitelji. Novih vlog je bilo v letošnjem letu 21, vsi ostali na posvojitev čakajo že več let.
Lani posvojenih 14 otrok iz tujine
Letošnjih podatkov o številu posvojitev na direktoratu za družino, še nimajo, v lanskem letu pa je bilo skupaj posvojenih 45 otrok, 31 v Sloveniji, od tega je bilo 18 enostranskih posvojtev, in 14 iz tujine in sicer iz Rusije, Gvineja Bissau, Gane, Brazilije, Dominikanske Republike, Liberije, Nepala in Ukrajine.
Z Rusijo še vedno neurejeno
Zaradi velikega interesa za posvojitve otrok iz Ruske federacije na pristojnem ministrstvu že več kot dve leti z Rusijo skušajo skleniti meddržavni sporazuma o posvojitvah. Državi sta septembra 2013 vsebinsko uskladili večino besedila, določene rešitve je bilo potrebno uskladiti z drugimi resorji znotraj države. Slovenija je to storila v začetku decembra 2013 in v Rusiji posredovala zadnjo verzijo meddržavnega sporazuma.
Letos manj interesa za otroke iz Rusije
Po podpisu sporazuma posvojitve iz Makedonije zastale
Da podpisan sporazum z neko državo sicer ne zagotavlja, da bodo kandidati hitreje prišli do otrok, pač pa zagotavlja le ustaljeno pot in večjo pravno varnost pri mednarodni posvojitvi, dokazuje primer Makedonije. Sporazum o medržavnih posvojitvah je bil sklenjen leta 2008, od takrat pa do lani pa so slovenski državljani posvojili le osem otrok.
"Pojasnilo Republike Makedonije je, da je tudi v Makedoniji velika razlika med številom vseh vlog za posvojitev in številom otrok za posvojitev; prednost pri posvojitvi makedonskih otrok imajo seveda makedonski državljani, pa tudi potencialni posvojitelji iz tujine imajo pri posvojitvah svoje preference (zdravi, čim mlajši otroci), kar seveda postopke posvojitev podaljšuje. Iz Makedonije je bilo tudi nekaj malega ponudb za posvojitev, vendar se v večini izbrani slovenski kandidati niso odločili za ponujenega otroka/otroke," pojasnjujejo na ministrstvu.
Češka ponujala 14 otrok
Od leta 2014 je vzpostavljeno sodelovanje s Češko. Tja so bile posredovane tri vloge, iz Češke pa so v Slovenijo poslali povpraševanje za posvojitev 14 čeških otrok. "S strani slovenskih kandidatov za posvojitev smo prejeli le eno vlogo za posvojitev enega od teh otrok, za ostale otroke ni bilo izraženega interesa," razlagajo na direktoratu.
Tri do štiri leta čakanja
Lani je bilo vzpostavljeno tudi sodelovanje z Bolgarijo, posvojitve postekajo preko Združenja Our Family. V Bolgarijo so bile posredovane štiri vloge, po pojasnilih z združenja se na zdravega otroka čaka tri do štiri leta. "Prav tako smo z Bolgarije prejeli povpraševanje za posvojitev enega bolgarskega otroka, vendar tudi v tem primeru s strani slovenskih kandidatov ni bilo izraženega interesa," razlagajo na ministrstvu. Kaj so torej razlogi?
O možnosti sodelovanja pri posvojitvah je ministrstvo poizvedovalo tudi na Slovaškem, kjer so za medržavno posvojitve na voljo otroci, stari 2-8 let (večinoma okoli 4-5 let), v veliki večini romskega porekla (95%), običajno z zaostanki v psihomotoričnem razvoju ali z manjšimi zdravstvenimi težavami; okoli 30% je otrok s posebnimi potrebami, starejši od 6 let, več sorojencev hkrati (3 ali več otrok). "S to informacijo smo seznanili naše centre za socialno delo, ki neposredno delajo s kandidati za posvojitev in povratna informacija z njihove strani je bila, da slovenski kandidati ne kažejo interesa za posvojitev takšnega profila otrok, na kar kažejo tudi naše izkušnje s Češko in Bolgarijo. Na podlagi pridobljenih informacij zato nismo nadaljevali postopka vzpostavitve konkretnega sodelovanja s Slovaško."
Do posvojitve iz tujine vse težje
V tujino otroci za katere doma ni posvojiteljev
Poleg tega se je v zadnjih 20 letih spremenil tudi profil otrok, ki so na voljo za meddržavno posvojitev – pogosto gre za starejše otroke, sorojence in/ali otroke s posebnimi zdravstvenimi potrebami. "Vzroki za to so zapleteni in raznoliki – nekatere države poročajo, da je vzrok za take spremembe doslednejše upoštevanje načela subsidiarnosti, druge države izpostavljajo t.i. “spremembo toka dokumentacije,” ko matične države pošiljajo v države sprejema dokumentacijo glede otrok, ki so na voljo za meddržavno posvojitev oz. za katere znotraj države niso našli primerne družine; v teh primerih gre pogosto za otroke s posebnimi potrebami."
Postopki vse daljši
Posvojitveni postopki so se v primerjavi z obdobjem pred 20 leti bistevno daljši. "Nekatere države menijo, da je podaljševanje postopkov “stranski učinek” pozitivnega dejstva, da so meddržavne posvojitve danes bolje regulirane. Po drugi strani pa druge države izpostavljajo, da so daljši postopki lahko posledica skromnih praks ali birokratskih ovir, ki ne prispevajo k zaščiti otrokovih koristi."
Enormni stroški. Bolj nadzirani, zato tudi višji?
Bistveno so narasli stroški posvojitev, ki lahko znašajo med 10 in 30 tisoč evri. "Po mnenju nekaterih držav je razlog v tem, da bolj kot so stroški transparentni in spremljani, višji so, po drugi strani pa se zaznava splošno naraščanje stroškov. Medtem ko nekatere države ne vidijo povezave med naraščanjem stroškov in izvajanjem Konvencije, druge pripisujejo povečanje stroškov ukrepom, sprejetim na podlagi Haaške konvencije, za boljšo ureditev in spremljanje stroškov in s tem zagotovitev večje transparentnosti."
sergeja.hadner@zurnal24.si
glede na to da so marsikje razmere izjemno slabše (lakota, bolezni, vojne, ...) od naših lahko razumem da če že …
Privoščim vsem otrokom, ki rabijo posvojitev, da pridejo na boljše ... se pa žal moram strinjat s tabo glede nagibov, …
potem pa pravijo da otroci niso na prodajo a jih kupujejo kot krul,le da je malo dražje.