Slavnostni govornik bo soboški župan Aleksander Jevšek, kot častni gost pa bo imel nagovor tudi predsednik republike Borut Pahor.

Ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev se spominjamo dogodkov, ko so prekmurski Slovenci po več kot 900 letih znova postali del matičnega naroda, saj so velesile po koncu prve svetovne vojne na pariški mirovni konferenci soglašale s tem, da ta del ozemlja pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Jugoslovanska vojska je tako oblast v Prekmurju prevzela 12. avgusta leta 1919 in jo 17. avgusta prepustila civilni oblasti. Prav ta dan je prevladal pri odločitvi, kateri datum naj postane praznik, saj so se takrat Prekmurci zbrali na množičnem zborovanju v Beltincih.

Po omenjeni pogodbi je postala meja med Jugoslavijo in Madžarsko razvodnica med Muro in Rabo, tako da so porabski Slovenci ostali pod Madžarsko.

Državna proslava le vsakih pet let

Ker so po sklepu vlade državne proslave ob tem prazniku organizirane vsako peto leto, so se prekmurske občine dogovorile, da vmes same pripravijo osrednjo slovesnost.

Pahor bo pred slovesnostjo v Črenšovcih položil venec k spomeniku Jožefa Klekla. Ta je bil v skupini katoliških duhovnikov, ki so na prelomu iz 19. v 20. stoletje začeli dvigovati narodno zavest. Na njegovi novi maši na Tišini so leta 1897 v Prekmurju prvič razvili slovensko zastavo.

dezurni@zurnal24.si