Podaljšek. Med 14.106 lani na novo upokojenimi je bilo 1.385 takih, ki bi se sicer lahko upokojili že prej, a so z upokojitvijo odlašali. Med njimi sta približno dve tretjini moških in le tretjina žensk. Podatkov, v katerih poklicih so delali, na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) ne zbirajo.
Gabi Čačinovič Vogrinčič, psihologinjaVečkrat slišim, da je slabo, ker delam dlje, kot pa, da ni slabo. Delam iz veselja; srčno upam, da bom še zdrava in bom lahko delala še vsaj dve leti.
Svojo delovno aktivnost je pretežni del moških podaljšal do 69., pretežni del žensk pa do 64. leta. V povprečju so moški, ki so delali dlje, zbrali 39 let in tri mesece pokojninske dobe, kar je za leto in četrt več od povprečja pri moških, ki so lani pobegnili v pokoj takoj po izpolnitvi pogojev. Ženske, ki so podaljšale delovno aktivnost, pa so ob upokojitvi v povprečju nabrale 37 let in sedem mesecev pokojninske dobe, kar je dobri dve leti več kot njihove kolegice, ki so se lani redno upokojile.
Zpiz ne računa, česar ni
Statistika pokojninskega zavoda kaže, da moški, ki so zavlačevali z odhodom v pokoj, v povprečju prejemajo 832 evrov pokojnine, ženske pa 800. To je približno 200 evrov več kot drugi upokojenci.
Manca Košir, nekdanja profesorica novinarstvaV pokoj sem šla zelo mlada, a zdaj imam več dela kot prej. In država ima tudi več od mene kot prej, saj kot upokojenka plačujem višji davek za kazen, ker delam.
Ni pa jasno, koliko več dobijo, kot bi dobili, če bi se upokojili takoj, ko bi se lahko. "Če se nekdo zdajle upokoji, ne gledamo, kakšna bi bila pokojnina, če bi se upokojil čez eno leto ali dve. To je enako, kot če bi šli v trgovino in gledali, koliko bi sicer stalo nekaj, kar je zdaj v akciji," pojasnjuje Brane Kokot, vodja službe za odnose z javnostmi na Zpizu.
Nemotivirani delodajalci
"Vsi mi razlagajo, da sem nora, ker še delam, in da bo pokojnina potem še nižja," pravi znana psihologinja in profesorica na fakulteti za socialno delo Gabi Čačinovič Vogrinčič.
Dopolnila je 70 let, ima že 44 let delovne dobe in bi se lahko upokojila že pred približno desetimi leti, a še dela. "Zelo rada imam svoje delo. Na fakulteti, kjer delam, sem še vedno dobrodošla," poudarja in dodaja, da "si želi veliko več ljudi, kot si mislimo, delati dlje, a je treba bolj motivirati delodajalce, ki se jih hočejo znebiti po hitrem postopku".
Dušan Kidrič, predsednik uprave VzajemneToliko sem se ukvarjal s pokojninami, da mi je popolnoma jasno, da moramo nekaj sami narediti za to, da bo naša pokojnina še kolikor toliko v redu.
"Pri meni je bilo tako, da so me v podjetju potrebovali in sem ostal. Če te potrebujejo, se je lažje odločiti," meni tudi Dušan Kidrič, ki pri 67 letih še vodi Vzajemno, čeprav bi bil lahko z 41 leti delovne dobe že štiri leta upokojen. Po njegovi oceni je sedanji še veljavni sistem dovolj donosen. "Splošen občutek je, da so bonusi majhni, ampak ni res, ker se akumulirajo. Razen če kdo misli, da je pri pokojnini, visoki 800 evrov, 80 evrov malo; to sta dve večji položnici," razloge za daljše delo še utemeljuje Kidrič.
Kratek intervju: "Zdaj pri odmeri 1,5 odstotka višja pokojnina, po novem več"
Koliko višja bi bila lahko pokojnina za nekoga, ki zdaj dobi 500 evrov pokojnine, če bi delal eno leto dlje?
V vašem primeru ni mogoče predpostaviti, kakšen vpliv na pokojnino bi imelo podaljšanje aktivnosti za eno leto, saj nimamo podatka o dopolnjeni pokojninski dobi in pokojninski osnovi. Načeloma pa po veljavnem zakonu eno leto daljšega ostajanja v zavarovanju pomeni povečanje odmere za 1,5 odstotka.
Bo po novem zakonu daljše ostajanje v zaposlitvi bolj nagrajeno?
Posameznik bo za vsako leto delovne aktivnosti po izpolnitvi minimalnih pogojev za upokojitev poleg plače prejemal 20 odstotkov predčasne pokojnine, hkrati pa si bo tako zvišal tudi odmerni odstotek, in sicer za dva odstotka na leto.
Bo povečanje pokojnine trajno?
Da.