Delež telesno manj zmogljivih šolarjev se po dolgih letih naraščanja od leta 2011 zmanjšuje. "Slovenija je ena redkih držav EU, ki ji je to uspelo," pravi Gregor Starc iz Fakultete za šport. Čeprav se povprečje izboljšuje pa je večina otrok še vedno v negativnem trendu.

Prostor za izboljšave

V preteklem šolskem letu so bile glede na ugotovitve ljubljanske fakultete za šport gibalne sposobnosti fantov v povprečju za 1,7 odstotka skromnejše, deklet pa za 4,1 odstotka boljše kot leta 1990. Največji upad gibalnih sposobnosti je viden pri fantih v starosti od 10. do 12. leta in od 16. do 18. leta. Pri dekletih je največji napredek zabeležen v starostnem obdobju od 10. do 15. leta.

Najboljše rezultate beležijo na Goriškem, v Posavju in na Gorenjskem, najslabše pa v pomurski in zasavski regiji, kjer so rezultati gibljivosti otrok pod slovenskim povprečjem, čeprav tudi tukaj beležijo trende izboljšanja.

Vse slovenske šole že 30 let skozi vsako šolsko leto spremljajo telesni in gibalni razvoj prek podatkov SLOfit oziroma športnovzgojnega kartona. Gre za pomemben pokazatelj javno-zdravstvenih problemov in podlago za načrtovanje politik na področju šolstva.

Dodatna ura telovadbe v podaljšanem bivanju

Eden od pomembnejših razlogov za te pozitivne spremembe je program Zdrav življenski slog. Lani je potekal na 195 šolah, letos na 169 šolah in pomeni dodatni uro vadbe na teden, kar pomeni pet ur športa na teden ter od 100 do 195 strokovnih delavcev več. t"Program ZŽS je zgodba o uspehu. Vanj nam je uspelo vključiti precejšen del otrok, ki sicer v prostem času niso bili športno dejavni, zato je učinek projekta tako velik, da vpliva na rezultate celotne generacije," razlaga Jelko Gros, direktor Zavoda RS za šport Planica. Projekcije, ki jih je pripravila raziskovalna skupina SLOfit, so pokazale, da bi imeli za 1,8 odstotka večji delež gibalno neučinkovitih šolarjev, če ne bi bilo tega programa.

Financirano z evropskimi sredstvi

Gre za projekt, ki je bil financiran z evropskimi sredstvi in se v letošnjem šolskem letu izteka. Vlada se je zdaj odločila za prenovljeni koncept razširjenega programa za osnovne šole, v katerem bi v okviru obveznih izbirnih predmetov povečali obseg športa na pet ur tedensko, torej bi učencem ponudili dve dodatni uri. Trenutno na šolah, ki so bile vključene v program Zdrav življenjski slog, poteka eksperiment, s katerim ministrstvo skuša ugotoviti, kako razširjeni program vpeljati v osnovne šole.

Delež zelo debelih otrok ne upada

"Delež zelo slabo gibalno učinkovitih, med katerimi še posebej izstopajo morbidno debeli otroci in mladostniki, ne upada. V zadnjih letih se je ustalil pri 1,2 odstotka populacije med 6. in 19. letom starosti. To so zdravstveno najbolj ogroženi otroci, ki ne bodo imeli kakovostnega življenja in bodo zaradi svojega slabega zdravja tudi delovno slabo učinkoviti, zato je potrebno zanje takoj pripraviti ustrezne rešitve," pravi Gregor Starc, raziskovalec skupine SLOfit. 

Katastrofa v srednjih šolah

Zaskrbljujoče je tudi stanje na srednjih šolah, z izjemo gimnazij. Poklicne tako končuje 10 odstotkov dijakov, ki so gibalno nekompetentni. "Imajo in bodo imeli številne zdravstvene težave, težko bodo uspešni in če bodo prišli do delovnega mesta, bodo težko zaslužili minimalno plačo," pravi Strel, ki poudarja, da "je gibanje kot zdravilo, ki ga je treba jemati vsak dan".

Strokovnjaki s Fakulete za šport predlagajo, da se v predmetniku poveča število ur športne vzgoje na tri ure v vseh srednješolskih programih.