Predlog zakona o medijih v 75. členu določa, da morajo operaterji zastonj prenašati radijske in televizijske programe RTV Slovenija, "ter lokalnih oziroma regionalnih, študentskih in nepridobitnih radijskih in televizijskih programov s statusom posebnega pomena".

S tem ni nič narobe, tako je urejeno tudi zdaj, a tretja alineja predloga zakona določa, da "obveznost neodplačnega prenosa ne vpliva na morebitne obveznosti operaterja in izdajatelja programa iz naslova varstva avtorske in sorodnih pravic tretjih oseb". Povedano po domače, operaterji ne smeli zaračunavati stroškov za prenos, bi pa poleg tega morali še plačati avtorske pravice izdajatelju programa.

To bi operaterje spravilo v položaj, ko bi program morali vključiti in hkrati tudi plačati obveznosti iz naslova varstva avtorskih in sorodnih pravic, ki bi jih določil izdajatelj. "Predlog zakona je mogoče razumeti tako, kot da nam povsem jemlje prostor za pogajanja. Če nekaj moraš po zakonu, se o tem ne moreš pogajati, če bi izdajatelj rekel, da je treba plačati pet evrov na vsakega naročnika, bi morali plačati. To bi se gotovo poznalo na računih naročnikov," je predlog komentiral Sekretar uprave Združenja kabelskih operaterjev Slovenije Simon Stegel.

"Obstajajo programi, ki jih je potrebno prenašati, tako imenovani programi must carry programi in plačljivi programi, na primer Pop TV, tem se reče must pay. Če pa uvedeš programe must carry in must pay, torej ki jih moraš prenašati in hkrati moraš plačati, potem ni možnosti za pogajanja. Če kakšen izdajatelj plačljivega programa za program zahteva previsoko ceno, ga operater lahko vrže iz programske sheme, to se redno dogaja. Ali si must carry ali pa si na trgu in konkuriraš z vsebino in ceno," je opozoril Stegel.

Na ministrstvu ne razložijo, zakaj so tako napisali

Foto: Danijel Kovačič Grmek/UKOM Asta Vrečko

Ministrstvo za kulturo, ki ga vodi Asta Vrečko, smo vprašali, ali takšna interpretacija drži in kako jo komentirajo. Zanimalo nas je, na kakšen način bi se določila višina nadomestila za avtorske in sorodne pravice v primeru programov posebnega pomena, kdo bi jih določil in kakšno višino predvidevajo. Na vprašanja, ki smo jih poslali 23. maja, smo 7. junija po dodatnem elektronskem sporočilu in klicu dobili tale odgovor: "Predlog Zakona o medijih je v medresorskem usklajevanju, kar tudi pomeni, da vsebina zakona še ni dokončna."

Predlog zakona so pripravili na ministrstvu za kulturo in tisti, ki je predlog zakona spisal, bi moral po naši oceni znati obrazložiti, kako so bile zamišljene določene rešitve.

Posebnega so pomena so vsi programi RTV Slovenija

Foto: Anže Petkovšek RTV Slovenija

Programi posebnega pomena so po zakonu o medijih vsi programi RTV Slovenija, ki bi od operaterjev najbrž lahko zahtevala plačilo, če bi bil predlog zakona sprejet v obliki, kot je predlagan. Po nekaterih ocenah se je določba v zakon prikradla prav zaradi reševanja finančnega stanja RTV Slovenija z dodatnim virom financiranja.

Poleg RTV so posebnega pomena lahko komercialni radijski in televizijski programi, ki z oddajo vloge pri agenciji za komunikacijska omrežja pridobijo status lokalnega, regionalnega ali študentskega programa posebnega pomena,

Zdaj sta regionalna televizijska programa posebnega pomena Vaš kanal (Televizija Novo mesto) in Vaša televizija (VTV Studio), lokalni televizijski programi posebnega pomena pa ETV (ATV Babnik & CO), Gorenjska televizija (Tele-TV), Kanal 10 (TV idea – Kanal 10) in TV Celje. Naš sogovornik ne dvomi, da bi, če bi bil zakon sprejet v takšni obliki, nastalo še ogromno drugih.

Med radijskimi programi so regionalni programi posebnega pomena Koroški radio, Radio Aktual Kum, Radio Celje, Radio Murski val, Radio Ptuj, Radio Slovenske gorice in Radio Štajerski val.

Lokalnega pomena pa so  Radio 94, Radio Gorenc, Radio Kranj, Radio Krka, Radio Prlek, Radio Robin, Radio Rogla, Radio Sora, Radio Sraka, Radio Triglav, Radio Univox, Radio Velenje, Radio Alpski val in Radio Odmev.

Študentska program posebnega pomena pa sta Mariborski radio Študent – Marš in Radio Študent.  

Takšni so pogoji za poseben pomen 

Lokalni radijski program mora imeti med 6. in 20. uro dnevno najmanj 20 odstotkov lokalnih vsebin lastne produkcije, za televizijski program pa med 8. in 24. uro, namenjena pa morata biti "prebivalcem ene ali več lokalnih skupnosti na območju, na katerem živi največ deset odstotkov prebivalstva".

"Regionalni radijski ali televizijski program je program, ki je namenjen prebivalcem območja (pokrajine, mesta), na katerem živi več kot deset in ne več kot petdeset odstotkov prebivalcev Republike Slovenije in ki v oddajnem času med 6. in 20. uro obsega najmanj trideset (30) odstotkov regionalnih vsebin lastne produkcije za radijski program in v oddajnem času med 8. in 24. uro najmanj trideset (30) odstotkov za televizijski program," piše v veljavnem zakonu o medijih.

janez.zalaznik@styria-media.si