Prebivalci novega naselja Klek v Žužemberku so se nadejali življenja v mirnem in idiličnem okolju. A po svojih besedah ga očitno ne bodo deležni. Kakšnih 300 metrov zračne linije stran naj bi v kratkem zrasla predelovalnica nenevarnih gradbenih odpadkov. Domačini, ki pričakujejo prah, hrup, predvsem pa drastično povečan promet težkih tovornjakov skozi mestece, so se povezali v civilno iniciativo (CI) Za občane in okolju prijazno občino Žužemberk in v vsega šestih urah zbrali 439 podpisov.

Foto: D. M. Iztok Gliha Kvadratni meter po dva evra

"Občina je 23. maja lani za 71.638 evrov (z DDV, op.a.) na dražbi prodala 29.360 kvadratnih metrov veliko zemljišče v opuščenem peskokopu. To je zelo poceni, po dva evra na kvadratni meter brez DDV, povsod drugje so parcele dražje. Edini dražitelj, podjetje Eltim iz Gabrovčca v občini Ivančna Gorica, je moral zagotoviti tudi bančno garancijo v višini 700.000 evrov, s katero se je zavezal, da bo uredil brežine," je začel pripovedovati predstavnik CI Iztok Gliha, v našem pogovoru sta sodelovala še David Longar in Aleš Fabjan.

"Začelo se je 4. marca z razgrnitvijo dopolnil k občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu (OPPN) Poslovne cone Klek, v kateri je bil predviden tudi člen, ki je dovoljeval postavitev sežigalnice odpadkov. Prebivalci, takrat še nismo bili povezani v CI, smo dosegli, da so ga umaknili, smo pa takrat izvedeli za načrtovano gradnjo centra za predelavo nenevarnih odpadkov. Drobili naj bi armiran beton, opeko, keramiko, in to industrijsko, ne samo za občane Žužemberka," je nadaljeval Gliha. "Lahko bi pa tudi salonitke, saj ni čisto nobenega nadzora," je vskočil Longar. "Občani sicer nismo proti, da bi poskrbeli za svoje odpadke."

Foto: D. M. David Longar Težki tovornjaki skozi center

Naše tri sogovornike torej najbolj skrbijo povečan promet, prah, ki nastaja ob drobljenju odpadnega gradbenega materiala, in hrup. "Direktor Eltima Darko Perko nam je sam povedal, da predvideva predelavo 150 kubičnih metrov odpadkov na dan. To pomeni vsaj 20 kamionov vsak dan v eno smer, lahko jih seveda pripelje še več, če je povpraševanje. Žužemberk pa nima niti obvoznice, cesta skozenj je ozka, v enem delu stoji celo tabla za zožanje, kjer imajo prednost vozila iz ene smeri. Tik ob cesti je tudi šola," je dejal Gliha.

Mimogrede, Jože Papež, kandidat za župana NSi na lokalnih volitvah leta 2018, ko je  v drugem krogu premagal dotedanjega prvega moža Žužemberka Franca Škufco, se je v svojem programu zavzemal za dostopnost bančnih storitev v občini, izgradnjo obrtne cone v Hinjah, dokončanje suhokranjskega vodovoda in kanalizacije ter izgradnjo obvoznice. Žužemberk kot sedež občine je še vedno brez banke – NLB je vrata zaprla prav leta 2018 – in tudi o obvoznici ni ne duha ne sluha.

Zraven naj bi gradili turistične objekte

"Neposredno ob parceli, kjer je načrtovana predelova gradbenih odpadkov, sta čistilna naprava in zbirno reciklažni center, kamor lahko že zdaj vozimo odvečen material. Toda za oboje, čistilno napravo in odpad, je bilo predvideno širjenje na lani prodano zemljišče, saj je prebivalcev v občini vse več. Širitev je zdaj onemogočena," je povedal Gliha. "Zraven predelovalnice odpadkov je tudi gasilski poligon, zgradili pa naj bi še športno-rekreacijske in turistične objekte. Ne razumemo, kako gre to skupaj."

Foto: D. M. Aleš Fabjan Kot so še opozorili predstavniki CI, ob prodanem zemljišču teče potok, ki se 200 metrov nižje izliva v Krko. Ta je še znotraj varstvenega območja Natura 2000, ki se konča prav ob cesti. "Ob dežju in vse pogostejših neurjih se bo vse spiralo v potok, a je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo kljub temu dalo pozitivno mnenje."

Župan se ni hotel podpisati

Lastnik in direktor Eltima Perko še ni zaprosil za gradbeno dovoljenje, ker menda čaka odločbe drugih ministrstev, ko pa bo to storil, bo CI na upravno enoto Novo mesto dala vlogo za stranskega udeleženca in stranko v postopku.

Morda bo kaj več znanega prihodnji torek po zboru občanov, ki ga je bil na podlagi zbranih podpisov primoran sklicati župan Papež. "Izvolili smo ga mi, zdaj pa nam nasprotuje. Najbrž je edini župan v Sloveniji, ki ne podpira civilne iniciative. Tudi k njemu smo šli po podpis, pa nas je odločno zavrnil," je zaključil Iztok Gliha.

Jože Papež "Civilna iniciativa je nastala na pobudo gospoda, ki zavaja ljudi, da bodo tukaj nevarni odpadki. Vendar spoštujem CI in sem zato sklical zbor občanov, na katerem bomo predstavili projekt v pravi luči in naše stališče, da je vse namenjeno prvenstveno njim. Hrupa in prahu ne bo. Če bi bilo kaj spornega, bi to ustavil," nam je povedal župan Papež.

Postavili bodo še sončno elektrarno

Obrnili smo se tudi na Darka Perka: "Kamnolom je že 15 let prazen in bi ga morala občina sanirati, za kar je že dobila gradbeno dovoljenje, a nima denarja, potrebnih bi bilo od 800.000 do 950.000 evrov brez DDV. Zato so zemljiše prodali prek javnega razpisa, mi pa smo se z bančno garancijo obvezali k sanaciji."

Kot je razložil, sežigalnice odpadkov niso nikdar načrtovali, pač pa sončno elektratno z močjo med 800 kW in 1 MW, ki naj bi jo umestili na urejene etaže: "S tem postopkom smo že proti koncu in smo imeli javno razgrnitev na občini. Na drugem delu je še približno 9000 kvadratnih metrov parcele, kjer je že od leta 2012 določena namenska raba za predelavo nenevarnih odpadkov. Ob nakupu kamnoloma smo načrt prilagodili tako, da tam postavimo objekt za predelavo teh odpadkov, drobili bomo asfalt, beton, opeko in kamen, produkt pa prodajali na gradbišča. Ustvarili bomo tudi šest novih delovnih mest."

Perko je zatrdil, da je drobilec opremljen s protiprašnimi šobami, in da takšnega že brez težav uporabljajo v strnjenih naseljih: "Če bi se dvigoval prah, bi zakril module na sončni elektrarni in ne bi dobili elektrike, kar nima nobenega smisla, sploh ob našem celotnem vložku 2,5 milijona evrov."

Mar Žužemberk ni premajhna občina?

Prometa po njegovem ne bo več: "Domačini morajo material že zdaj nekam odvažati, zdaj ga bodo lahko bližje. Je pa center namenjen predvsem občini Žužemberk, Novo mesto takšnega že ima, Ivančna Gorica ga bo dobila kmalu."

Ostaja pa dejstvo, da ima občina Žužeberk le dobrih 4600 prebivalcev. Je to dovolj za dobičkonosno obratovanje predelovalnice nenevarnih odpadkov? Ali pa bodo material tja vendarle vozili tudi iz drugih občin, denimo sosednjega Trebnjega? V tem primeru se spet postavlja problem tovornega prometa po ozkih cestah, ki proti Žužemberku prečkajo številne vasi.