Dober teden po izbruhu afere z “neprimernimi regresi” v NLB (in drugih državnih družbah) ni znano, ali so nadzorniki v NLB upravo, ki jo vodi Božo Jašovič, sploh vprašali, kako to, da so v banki zaposlenim izplačali kar 1.500 evrov bruto regresa.

Visoki regresi, ki smo jih razkrili prav v Žurnalu24, so po mnenju ekonomistov in tudi vlade neprimerni, saj je banka lani poslovala z okoli 200 milijoni evrov izgube in letos že dobila davkoplačevalsko dokapitalizacijo v višini 250 milijonov evrov.

Zagovor pri Pahorju
Danes se bo na temo, kako je oziroma bo ukrepala, da takih ekscesov v državnih družbah ne bo več, pri Borutu Pahorju zagovarjala šefica agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) Dagmar Komar. Na sestanku bo tudi finančni minister, ki do danes, kot je potrdil sam, niti neposredno od uprave NLB niti od Komarjeve ni dobil odgovora, kakšen je epilog te zgodbe.

Grožnje z zamenjavo
Je pa agencija v ponedeljek, to je šesti delovni dan po izbruhu afere, le poslala priporočila vsem državnim družbam in zdaj čaka na njihove odzive. V njih jih je opozorila, da so "izplačila višjih zneskov regresa od minimalno (obveznih) dogovorjenih v kolektivnih pogodbah v tej finančni situaciji nesprejemljiva. Še posebno so nesprejemljiva v družbah, ki so prejele finančna sredstva države, ki so za leto 2010 beležile izgubo iz poslovanja, in družbah, ki niso dosegle načrtovane donosnosti poslovanja". Komarjeva od nadzornih svetov pričakuje, da bodo "nemudoma ukrepali"; kako, ni povedala. Jim je pa posredno dala vedeti, da bo sicer na letnih skupščinah (z menjavami) nadzornikov ukrepala agencija.

Sprenevedanje
A sodeč po zapisu AUKN v NLB sploh niso storili nič narobe. Regres, ki so ga izplačali, ni minimalen, je pa "minimalen glede na določila kolektivne pogodbe". Iz odgovorov NLB je razbrati, da so se o izplačilu nižjega regresa sicer pogajali, a "do dogovora ni prišlo". Sindikat je v zameno za nižji regres hotel, da banka odpusti manj ljudi, kot je zaradi sanacije načrtovano. Zakaj NLB k nižjim regresom ni zavezala že država, ko se je pogajala o dokapitalizaciji, ni znal prav utemeljiti niti minister Križanič.

Prav tako ni zagotovil, da se je država iz te lekcije kaj naučila, saj se pravila za družbe, ki jim država finančno pomaga, ne bodo spremenila. "Poglejte, mi moramo zaupati nadzornim svetom, da bodo poskrbeli za učinkovito obvladovanje stroškov, in ne obratno," je zatrdil Križanič, ki meni, da je "izrazito odgovorna agencija".

Jašovič brez moči
"Že izplačanih regresov od zaposlenih banka ne more terjati nazaj," pa so odgovorili iz NLB. Pojasnili so, da gre za pravico, ki je s strani zaposlenih iztožljiva na sodišču in ni odvisna od uprave banke. A bi lahko uprava z Jašovičem na čelu kolektivno pogodbo tudi odpovedala. Na vprašanje, ali so se nadzorniki NLB, ki jih vodi Marko Simoneti, opredelili do stališča ministra, da je tako visok regres nesprejemljiv, pa v NLB niso odgovorili.