Več prostih delovnih mest kot prišlekov. Takšen je naslov prispevka v britanskem časniku The Economist, objavljenim pred nekaj dnevi, v katerem piše, da se Vzhodna Evropa sicer otepa beguncev, a jih zaradi populacijskih trendov potrebuje še bolj kot preostale države.

Avtor prispevka kot konkreten primer daje novo psihiatrično kliniko z oddelkom za geriatrično oskrbo v kraju Bidgošč na severno-zahodu Poljske, kjer imajo le polovično zasedenost postelj, saj jim primanjkuje medicinskih sester in negovalcev. Delavcev primanjkuje tudi v gradbeništvu, predelovalni industriji in tehnoloških podjetjih, problem pa je zaradi staranja populacije vsako leto večji.

Pri nas primanjkuje tehnološkega kadra

"Dejstvo je, da je v tem hipu pri nas bistveno večji problem v gospodarstvu kot v javnem sektorju," pravi Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije. "V javnem zdravstvu imamo na primarni ravni res težave z zdravniki in medicinskimi sestrani, zaradi preobremenjenosti tudi še kje drugje, ampak dejstvo je, da je v zdravstvenem sektorju 2.500 zaposlenih več kot leta 2008, kar pomeni, da gre za strukturno težavo znotraj sektorja."

Ob prihodu beguncev in njihovi vključitvi v družbo, je po besedah Novkovića potrebno upoštevati kratkoročne in dolgoročne učinke. "Precej teh ljudi bo moralo skozi izobraževanje, kar predstavlja breme za družbo, a dejstvo je, da Evropa potrebuje dodaten prirast zaradi negativnih demografskih trendov," poudarja Novković. "Nemci zelo dobro vedo, kako bodo ravnali, je pa razlika med Nemčijo in Slovenijo v tem, da je Nemčija zanje obljubljena dežela, Slovenija pa ni."

Manj povpraševanja po slovenskih kadrih

Direktnega učinka vstopa beguncev na trg delovne sile zato po mnenju Novkovića ne bo, vsaj ne tako močnega kot v Nemčiji. "Bo pa to imelo posredni vpliv tudi na nas, v kolikor bodo uspeli dovolj dobro integrirati izobražene kadre, da bodo postali sestavni del nemške družbe in prispevali k dodani vrednosti," poudarja Novković. "To pomeni pozitiven signal za Slovenijo, da bo več tehničnih in inženirskih kadrov ostalo tukaj."

Glede na demografske trende je bilo pričakovati, da bodo, predvsem v bavarski industriji, v prihodnosti potrebovali veliko  tehničnih kadrov. "V kolikor bodo ta mesta zapolnili tudi begunci ali njihovi otroci, to lahko pomeni, da bo nekoliko nižje povpraševanje v prihodnosti po slovenskih kadrih," pravi Novković.

Prav teh, inženirskih in visoko izobraženih tehničnih kadrov v Sloveniji primanjkuje, kar je po besedah Novkovića posledica preteklih napačnih odločitev v slovenskem izobraževalnem sistemu. "Že tako jih imamo premalo, v prihodnosti pa lahko pričakujemo večje povpraševanje iz tujine, zato bi se morala država hitro obrniti in povečati promocijo in obseg vpisa na te programe," poudarja Novković.

Metalurškega inženirja je izredno težko dobiti

Kot primer navaja razvoj jeklarske industrije v Sloveniji v zadnjih letih, ki doma zelo težko najde metalurške inženirje. "To je eden od razlogov, zakaj zagovarjamo socialno oz. zdravstveno kapico, kajti kadri, ki zaslužijo nad 36 tisoč evrov bruto letno niso konkurenčni niti Avstrijcem in Italijanom," poudarja Novković. "Ti kadri so izjemnega pomena, saj so najbolj inovativni in prispevajo najvišjo dodano vrednost, kar je pomembno za vse zaposlene v podjetju, saj tudi njim dajejo delo, in družbo, ker plačujejo več davkov."

Delovna mesta po besedah Novkovića niso "nekaj, kar bi padlo z neba", ampak se so-kreirajo v interakciji gospodarstva in izobraževanja. "Ko nekdo, ki je visoko usposobljen, izumi nov izdelek, ki ga bodo prodajali na trgu, to avtomatsko pomeni odprtje novih delovnih mest," razlaga Novković. "Če nam manjka razvojnih kadrov, se multiplicira število delovnih mest, ki jih nismo odprli, pa bi jih lahko. Iz tega vidika je zelo pomembno, da ta kader imamo. Dejansko to je problem v Sloveniji, a bitka zanje poteka po vsem svetu."

Kriza spremenila populacijske trende

Zadnji statistični zemljevid gibanja populacije, ki ga je objavil Nemški institut BBSR (Das Bundesinstitut für Bau-, Stadt- und Raumforschung), kaže, da se prebivalstvo zmanjšuje v baltskih deželah in Vzhodni Evropi. Trendi so veliko močnejši kot v preostali Evropi, razen v zahodni Nemčiji in na Iberskem polotoku, vključno z Galicijo, Astrurijo in Portugalsko. 

Ugotavljajo, da gre za dolgoročne trende, pri katerih je pomembno vlogo odigrala ekonomska kriza v južni Evropi, zaradi katere se od tam prebivalci izseljujejo ali odločajo za manj otrok.

Po zadnjih podatkih Eurostata, nataliteta v EU upada, povprečna stopnja rodnosti pa znaša 1,55 na žensko. Stopnja je nižja v državah s krizo: v Španiji znaša 1,27, v Grčiji 1,3, na Portugalskem pa 1,2, v Galiciji pa le 1 oziroma v nekaterih letih še manj.

irma.hus@zurnal24.si