Urne kazalce bomo v nedeljo ob treji uri zjutraj premaknili za eno uro nazaj. Premik je v skladu z uredbo o določitvi obdobja poletnega časa in evropsko direktivo o ureditvi poletnega časa, ki natančno določa način spreminjanja poletnega časa.

Premik ure tudi drugje

Uro premikajo v okoli sedemdesetih državah po svetu, vendar ob različnih dnevih. V Evropi so uvajanje zimskega časa poenotili. Uporabljajo pa ga vse države razen Islandije. Pri nas se zimski čas začne zadnjo nedeljo oktobra in se konča zadnjo nedeljo v marcu, ko urne kazalce spet prestavimo nazaj na poletni čas.

Porabimo manj energije

O premiku urnih kazalcev je bilo narejenih že kar nekaj raziskav. Zagovorniki premika ure pravijo, da gre pri tem predvsem za prihranek energije, ker imamo zaradi daljšega dneva manj časa prižgane luči. Kritiki pa vse pogosteje opozarjajo, da lahko premik ure pretrese biološko uro ljudi in poslabša njihovo razpoloženje, energetskih prihrankov pa zaradi tega v današnjem času skoraj ni. Nekateri raziskovalci so celo ugotovili, da se poraba energije povečuje.

Vpliva na počutje ljudi

Premik ure je lahko za človeka precej škodljiv in se pozna pri storilnosti, razpoloženju, koncentraciji. Nekateri naj bi ob premiku ure celo zapadli v depresijo, drugi občutili željo po sladki hrani.