Nedavno je na izobraževalni konferenci vodja Službe za digitalizacijo izobraževanja, dr. Igor Pesek, predstavil številne projekte, ki bodo pahnili šolstvo v digitalno dobo. V sklopu projekta želijo naučiti učitelje, kako razpolagati z vso tehnologijo, ki je na voljo, ter kako na pravilen in preprost način učencem predstaviti uporabo. "Cilj ni tehnologija, ampak dvig znanja in kompetenc. Za to potrebujemo celovit pristop, drugače bomo zamudili to priložnost," je dejal Pesek ter v nadaljevanju obelodanil, kakšen točno je ta celoviti pristop.

Digitalno izobraževanje se namreč nanaša na šest področij, na katerih mora uspešno delovati: nacionalna koordinacija, digitalna didaktika, sistemske spremembe, izobraževanje in usposabljanje, ekosistem ter vzdrževanje v izrednih okoliščinah, ki se nanaša na čas epidemije.

V ospredju uporaba umetne inteligence

"Nacionalna organizacija je izjemno pomembna, saj naslavljamo toliko različnih področij, pri čemer je koordinacija nujna. Sprva bo to delala naša Služba za digitalizacijo izobraževanja, nato pa bomo ustanovili nacionalni koordinacijski center. Ta bo vse deležnike na izobraževanjih povezoval in koordiniral, ne samo vsebinsko, ampak tudi finančno," je razjasnil Pesek. Pri digitalni didaktiki ne bo v ospredju le tehnologija, ampak tudi spremljanje analitike ter digitalno dobro počutje, kar nosi izjemno velik pomen.

Pri tem je Pesek izpostavil tudi uporabo umetne inteligence, ki vztrajno prodira na trg. "Pri tem se ne gre samo o aktualnem ChatGPT-ju, ampak je mišljeno vse to, kar dela umetna inteligenca. Tukaj se poraja vprašanje, ali moramo poučevati učence o tem, in ali morajo učitelji razumeti, kaj se dogaja," je še dejal ter poudaril, da časa za iskanje odgovorov ni veliko, saj tehnologija napreduje z neverjetno hitrostjo.

Foto: Profimedia ChatGPT Poleg uporabe umetne inteligence v šolstvu v okviru Akcijskega načrta pričakujejo tudi sistemske spremembe, prenova učnih načrtov pa naj bi že potekala. Pri tem je moč sklepati, da bo večji poudarek na digitalnih kompetencah, ki so že sedaj v učnih načrtih, vendar je tovrstni predmet običajno zanemarjen.

Projekt Digitrajen učitelj

Pri implementaciji in uvedbi digitalnih kompetenc so glavni člen prav učitelji, zaradi česar je še toliko bolj pomembno, da se na tovrstnem področju izobrazi učitelje, da bodo kar se le da kakovostno podelili znanje naprej. Namen projekta Digitrajen učitelj je usposabljanje strokovnih in vodstvenih delavcev v vzgoji in izobraževanju za krepitev digitalnih kompetenc, kompetenc za trajnostni razvoj ter finančne pismenosti.

Za izvedbo projekta bo odgovorna Založba Rokus Klett, ki bo v okviru sofinanciranja za svoje delo dobila 17,5 milijona evrov.

Pesek je tudi izpostavil, da bo to projekt ogromne razsežnosti. "V Sloveniji imamo 450 osnovnih šol in 150 srednjih šol. Skupno imamo tako približno 45.000 učiteljev, naš namen je, da imamo za vsakega učitelja namenjenih 13 izobraževalnih dni," je razložil Pesek. Kot je še dejal, namen izobraževanja ni uporaba digitalnih kompetenc, ampak pridobitev pedagoških digitalnih kompetenc.

Cilj projekta Digitrajen učitelj je uspešno usposobiti najmanj 20.000 strokovnih in vodstvenih delavcev v vzgoji in izobraževanju za krepitev digitalnih kompetenc in temeljnih vsebin računalništva in informatike, kompetenc za trajnostni razvoj ter finančne pismenosti. 

Tako je od predvidenih 13 izobraževalnih dni, 11 namenjenih digitalnim kompetencam in temeljnim vsebinam RIN, en dan je namenjen kompetencam za trajnostni razvoj in en za finančno pismenost.

Poudaril je, da pri tem niso najpomembnejši seminarji in tečaji, ampak učiteljska skupnost. "Med epidemijo ste bili vi tisti, ki ste se med seboj izobraževali in to želimo še nadaljevati. Naš projekt bo te skupnosti gradil in okrepil," je povedal Pesek.

Foto: Profimedia Otrok za računalnikom Cilj želijo doseči do leta 2026

Za izpeljavo dotičnega projekta pa je potreben tudi dober ekosistem, infrastruktura ter širokopasovna povezljivost. Za nadaljnja izobraževanja in implementacijo učenja digitalnih kompetenc pa v šolah potrebujejo računalnike, prenosnike, razvojno opremo ter tudi robotske roke, 3D tiskalnike in opremo VR. Z vso to opremo bodo učitelji lahko krepili računalniške kompetence. Vse to želijo implementirati in izpeljati do leta 2026.

V ospredju digitalne preobrazbe izobraževanja vsekakor stojijo učenci ter učitelji. Tako se nameravajo osredotočiti na sredstva, ki bodo za šolski prostor primerna kot tudi trajnostna. Iz tega razloga želijo uvesti tudi enotno izobraževalno identiteto EDU-ID za pedagoške delavce, ki jim bo omogočala, da se povsod prijavljajo z eno identiteto. Ta namreč predstavlja velik korak proti administrativni razbremenitvi, ki je eden glavnih ciljev prihodnjih let.

Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Evropska unija - NextGenerationEU. Skupna višina sredstev, ki je na razpolago je do 17.576.000,00 evrov, od tega je iz Mehanizma za okrevanje in odpornost na razpolago največ do 16.900.000,00 evrov.

"Digitalne kompetence, računalniško mišljenje ter temeljne vsebine računalništva in informatike otrok, učencev in dijakov se bodo razvijale v vzgojnem oz. učnem procesu, čemur sledijo tudi prenove kurikula za vrtce, učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji ter katalogov znanj v poklicnem in strokovnem izobraževanju, ter v prihajajočih eksperimentalnih, pilotnih in razvojnih projektih, vzporedno z usposabljanjem strokovnih in vodstvenih delavcev," so zapisali z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter dodali, da bodo tovrstni projekti celovito vključevali digitalne kompetence in temeljne vsebine računalništva in informatike v vzgojno-izobraževalni proces. Pri tem bodo preizkušali sodobne didakitčne pristope, premišljene uporabe orodij in storitev (aplikacije, programska oprema, storitve v oblaku ipd.) za učinkovito personalizirano in sodelovalno učenje.

dezurni@styria-media.si