"V Ljubljani sem ves dan v službi. Pridem domov, v majhno najemniško stanovanje. Otroci ne morejo biti sami sproščeno zunaj. Na koncu dneva pa niti ne zaslužim toliko, da bi mi po plačilu položnic kaj ostalo," razlaga Tadej, ki se ravno te dni po šestih letih iz Ljubljane seli v Mursko Soboto v družinsko hišo.

Korak nazaj?

"Vidiš, da si na mrtvi točki. Nekaj bi si rad ustvaril. V Ljubljani si sicer lahko zgradiš kariero, vendar je jaz zase ne vidim. Prav tako ne vidim, da bi bilo čez pet let kako drugače. Pa tudi najemnik bi najbrž še vedno bil. Če bi vzel kredit, pa bi komaj preživel," nadaljuje Tadej.

Priznava, da zaradi otrok razmišlja drugače. Zdaj je pomembno tudi okolje. Če bi bil sam, se nazaj domov najbrž ne bi selil. "Imam namreč občutek, da sem naredil korak nazaj in grem spet od začetka," dodaja. Nove službe še nima, jo pa išče v Murski Soboti ali v bližnji 
Avstriji.

Nazaj k staršem

Tanja in Andrej sta imela na Viču v Ljubljani 40 kvadratnih metrov veliko stanovanje. Mesečna najemnina je bila 400 evrov, 200 evrov pa sta plačevala za stroške. "Iz Ljubljane odhajava, ker imava le tako možnost, da ustvariva nekaj svojega. Skupaj zasluživa okoli tisoč evrov. S takšnimi plačami in ob najemnini, ki jo plačujeva, si ne moreva nič privoščiti, kaj šele da bi kupila stanovanje," pravi Tanja.

V hiši svojih staršev v Škofji Loki si bosta uredila stanovanje. Kakovost življenja naj bi bila tam zaradi bližine narave boljša. Se bo pa povečal strošek prevoza. "Zavedava se, da to še zdaleč ni idealna odločitev. Veliko raje bi se popolnoma osamosvojila," razmišlja Tanja. "Doma je velika hiša, za katero bi bilo tako ali tako treba skrbeti. Lažje bo, če bo notri več stanovanj. Ko pa imaš otroke, ti lahko starši ali bližnji lažje priskočijo na pomoč." 

Beg iz mest

Ljudje so v času gospodarske ali politične krize od nekdaj odhajali iz mest, pojasnjuje sociologinja Tanja Rener: "Vsekakor je med pomembnejšimi razlogi cenejše življenje zunaj mesta. Za 50.000 evrov na podeželju dobite čudovito hišo. Kaj dobite za to v Ljubljani? Nič. To je ta praktični materialni del selitev." Če se vračajo k staršem, še ta strošek odpade.

Motivi so tudi ideološki, nadaljuje Renerjeva: "Recimo povezanost z naravo, zdravo življenje, pristnost odnosov, solidarnost, stik z družino." To je že nekaj časa zelo priljubljeno.

To, da greš iz Ljubljane, tudi na podeželje, še zdaleč ne pomeni, da si odrezan od sveta. Slovenija je majhna država. Zelo hitro si v mestu, kjerkoli že si. Tudi informacijska tehnologija je selitve precej olajšala, razlaga Renerjeva: "Povsod imaš dostop do vsega. Danes ti težko rečejo, da si za časom, tudi če si v največjih rovtah."