Podatki seznama upravičencev nadomestila po prenehanju mandata kažejo, da je v mesecu dni službo uspelo najti le enemu poslancu, vsi ostali pa službe niso našli ali pa je sploh niso iskali.

Poslansko nadomestilo naj bi poslancu državnega zbora, pomagalo premostiti čas, v katerem bo našel novo zaposlitev ali se upokojil. Ali dejansko išče zaposlitev, ne preverja nihče. 

Delo našel le en poslanec

Glede na seznam, ki smo ga objavili pred mesecem dni, je delo dobil le nekdanji predsednik in poslanec SD Dejan Židan, ki je postal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Matjaž Han (SD). 

Od 14. maja do danes nove zaposlitve ni uspelo najti kar nekaj nekdanjim poslancem, ki bodo, če se jim vmes ne uspe zaposliti, naslednjega pol leta prejemali nadomestilo poslanske plače: nekdanji predsednik DZ Igor Zorčič, nekdanji poslanci SDS Jure Ferjan, Lidija Ivanuša, Leon Merjasec, Janez Moškrič, poslanec NSi Andrej Černigoj, poslanec SAB Marko Bandelli, poslanca Konkretno (pred tem SMC) Monika Gregorič in Gregor Perič, poslanci LMŠ Brane Golubović, Jerca Korče, Aljaž Kovačič, Igor Peček, Nik Prebil in Andreja Zabret,  poslanec Levice Primož Siter, poslanca SNS Dušan Šiško in Jani Ivanuša ter poslanec poslanske skupine DeSUS, ki je sicer iz stranke izstopil, Robert Polnar.

Poslanska plača povprečno znaša okoli 4.400 evrov bruto. Najbolje plačani poslanec v državnem zboru je predsednik državnega zbora (v prejšnjem manadatu je to bil Igor Zorčič), ki prejme za redno delo 5.724 evrov bruto plače. 

Zakon iz leta 1992

Pravico do nadomestila plače imajo poslanci na podlagi Zakon o poslancih, sprejetega leta 1992. Pravico do nadomestila pridobi poslanec, ki je funkcijo opravljal vsaj šest mesecev in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve ter ne izpolnjuje pogojev za pridobitev starostne pokojnine. 

Nekateri so lahko mirni do maja prihodnje leto

Poslanci, ki so imeli več mandatov, nadomestilo plače prejemajo tudi dlje kot pol leta. Za vsak mandat se jim pravica podaljša za tri mesece, vendar skupaj ne več kot šest mesecev. Za do šest mesecev podaljšajo pravico tudi poslancem, ki so tik pred upokojitvijo. 

Do februarja prihodnje leto imajo tako pravico do nadomestila nekdanji poslanec SAB Branislav Rajić, poslanec SD Franc Trček in poslanka Levice, ki je tik pred koncem mandata iz stranke izstopila, Violeta Tomič. 

Nekdanja poslanca SDS Marko Pogačnik in Marjan Pojbič, nekdanji poslanec LMŠ-ja Jani Möderndorfer in nekdanji poslanec Konkretno Igor Zorčič lahko nadomestila prejemajo do maja prihodnje leto, nepovezani poslanec Jurij Lep pa do aprila prihodnje leto.  

Dokazovati, da išče delo, poslancu ni treba

V času prejemanja nadomestila poslancem teče delovna doba, zakon pa ne predvideva, da bi moral poslanec na kakršen koli način dokazovati, da aktivno išče delo.

Za pridobitev nadomestila mora poslanec predložiti dokazilo, da vrnitev na delovno mesto ni mogoča in  da s prejšnjim delodajalcem nima sklenjenega sporazuma o mirovanju delovnega razmerja. Podati mora izjavo, da zaradi objektivnih okoliščin ne more dobiti druge ustrezne zaposlitve, in predložiti potrdilo, da ne izpolnjuje minimalnih pogojev za starostno pokojnino.

Za preverjanje ni pravne podlage

Čeprav poslancu pravica do nadomestila pripada, ker "ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve", pa mandatno-volilna komisija po izdaji odločbe ne more preverjati dejstev v zvezi z aktivnim iskanjem zaposlitve, ker, kot pojasnjujejo v parlamentu, "za to nima pravne podlage".