"V medijih prevladuje občutek, da ruske sile ne napredujejo in niso uspešne. Menim, da to ni res, seveda so naletele na logistične težave in na težave s terenom, Če pa pogledamo zemljevid Ukrajine na današnji dan in na to, od kod ruske sile prodirajo, ne moremo reči, da niso uspešne," pravi Jelena Juvan s Katedre za obramboslovje na FDV v Studio Evropa, ki ga organizira pisarna Evropskega parlamenta v Ljubljani. 

"Putin se ne bo ustavil dokler ne pade Kijev"

Osmi dan ruske vojaške ofenzive v Ukrajini je jasno, da cilj Putina ni osvoboditev proruskih pokrajin, ki sta razglasili neodvisnost. "Zdaj je že dovolj jasno, da se ta spopad ne bo hitro končal," poudarja Juvanova. "Putin se ne bo ustavil, doker ne pade prestolnica Kijev, ki je njihov glavni strateški cilj. Če ruskim silam ne uspe osvojiti Kijeva, je to neuspeh za Putina."

"Vojna v Ukrajini je Evropo povezala kot še nikoli, to je pozitivni izplen dogodkov zadnjih dni," meni evropski poslanec Milan Zver EPP/SDS. Število beguncev iz Ukrajine je že preseglo milijon. Evropska unija je včeraj sprejela direktivo, ki beguncem omogoča takojšnjo zaščito in dostop do zdravstva, možnost zaposlitve, nastanitve in socialno skrbstvo. 

Zver: "Tokrat gre za begunce, ki pomoč resnično potrebujejo"

Po nekaterih ocenah bi v države evropske unije lahko prišlo sedem milijonov beguncev. Nekatere članice Evropske unije, Poljska, Madžarska, Slovaška in Slovenija so glede na pripravljenost pomagati beguncem v prejšnjem valu, pristop do beguncev povsem spremenile. Zver razlog vidi v tem, da gre v primeru Ukrajine za begunce "ki dejansko pomoč potrebujejo, kar je bistvena razlika od prej, ko so migracijske valove ustvarjali v glavnem za vojno sposobni možje."

Moški stari med 18 in 60 let Ukrajine ne smejo zapustiti. "Četudi se Ukrajina ne bi tako odločila, bi tako bilo. Za obrambo sposobni moški so ostali doma, samo nebogljeni starčki, ženske in otroci so zapustili Ukrajino, zato je težko najti vlado, ki bi nasprotovala sprejemu teh beguncev. V prejšnjih primerih ni bilo vedno tako," meni Zver. 

Begunsko vprašanje je dolgoročno vprašanje

"Zavedati se moramo, da to begunsko vprašanje ne bo vprašanje nekaj dni," pa poudarja poslanec Klemen Grošelj, evropski poslanec (Renew/LMŠ), prav tako profesor obramboslovja na FDV. "Zelo pomembno je, da Evropska unija najde tudi mehanizem, ki bo ohranjal solidarnost tudi po tem, ko se bo ukrajinska kriza, če se bo seveda, nadaljevala."

"Migracijski pritisk na sredozemskem območju ne bo popusti. Grozi nam, da bomo razvili sistem dvojnih meril, na eni strani poseben odnos do beguncev iz Ukrajine in poseben mehanizem za vse druge, ki bodo trkali na vrata Evropske unije," opozarja Grošelj. 

"Če bo Putin potisnjen v kot, bo to pomenilo nevarnost uporabe jedrskega orožja"

"Z vsemi sankcijami, ki smo jih sprejeli, četudi bo Putin oslabljen, kar se že do neke mere čuti, če bo potisnjen v kot z vsemi nepredvidljivimi dejanji, je tudi resna nevarnost uporabe jedrskega orožja," pa opozarja Tanja Fajon (S&D/SD).

Evropska unija bo Ukrajini pomagala tudi orožjem in bo namenila pol milijona evrov za orožje in opremo. "EU dela, kar lahko, velike izbire nima. Sankcije so bile prva logična izbira, vendar stopnjevanje sankcij po mojem mnenju ne bo kočnalo vojne. Sankcije učinkujejo na dolg rok, ideja je, da pri državljanih Rusije zbudijo take občutke do oblasti, da Putina spravijo z oblasti ali pride do revolucije večjih obsežnost," meni Juvanova, ki je prepričana, da Putin ne bo odstopil sam od sebe. "EU nima svoje vojske, ni obrambno zavezništvo. Pošiljanje orožja, glede katerega je veliko težav, je za zdaj edina možnost." 

Fajon: "Več orožja nikoli ne prinese več miru"

"To je ukrep, ki ga je EU morala sprejeti," o pošiljanju orožja v Ukrajino meni Grošelj, ki pa se sprašujejo, kaj bodo naslednji koraki, če se bo vojna še razširila. Grošelj je tudi prepričan, da bi morala EU zgraditi skupne obrambne zmogljivosti in hkrati krepiti zmogljivosti znotraj držav članic ter vse skupaj integrirati z Natom.
"Glede dodatnega oboroževanja sem bolj zadržana, saj več orožja nikoli ne prinese več miru," pa pravi Fajonova. "Razumem, da EU pošilja orožje in vojake v Ukrajino, na dolgi rok pa menim, da bi več miru prinesla nova varnostna konferenca, kjer bi se dogovorili za popolen umik jedrskega orožja iz Evrope," poudarja Fajonova. 

Več sledi ...