"Takšne naprave še ni na svetu. Danes traja postopek diagnoze s klasičnimi testi tudi do nekaj mesecev, ta aparatura nam omogoča izvid izjemno hitro. Bolnik pa ne bo več podvržen bolečim preiskavam,“ pravi dr. Jernej Dolinšek, koordinator projekta CD-MEDICS v UKC Maribor.

12 milijonov vreden razvoj

Klinika za pediatrijo UKC Maribor je aktivni partner pri mednarodnem projektu CD-MEDICS, ki ga sofinancira Evropska unija (EU). V projektu je aktivno sodelovalo več kot 15 partnerjev iz 10 držav EU, vodilni partner pa je bila Univerza iz Tarragone v Španiji. Projekt je bil vreden 12 milijon evrov, z 9,5 milijoni ga je financirala Evropska unija.

"Bisteni prednosti tega aparata sta; da bo diagnoza precej cenejša od sedanje in predvsem, bolnik bo v eni uri prejel rezultate in bo lahko takoj prilagodil svojo prehrano bolezni in tako izboljšal svojo kvaliteto življenja," pojasnjuje prof. Ciara K. O'Sullivan iz Španije, vodja projekta CD-MEDICS. O'Sullivanova izpostavlja izjemno razvitost in naprednost slovenskega zdravstvenega informacijskega sistema. "UKC Maribor je bil izbran za center razvoja tega aparata, saj zaradi izjemnega znanja dr. Dolinška na področju celiakije, pa tudi ker je mlad in zagnan zdravnik, pripravljen premikati meje," še dodaja O'Sullivanova.

Cenejša preiskava

Cena aparata, ki še ni v prodaji, bo med 5000-8000 evri. Čipi so dokaj poceni, tako da bo test v povprečju stal okoli 50 evrov. »Koliko testiranje sedaj stane, ne morem oceniti, saj je potrebna hospitalizacija bolnika, biopsija, uporaba aparatur, tukaj so še zdravniki in medicinske sestre, vedno pogosteje se opravlja preiskava pod anestezijo in še mnogo več. Zagotovo sedaj stane mnogo več, kot bo testiranje stalo s to aparaturo in predvsem bolnik bo imel rezultate v eni uri. Naš cilj je, da bi ta čas še skrajšali,« pojasnjuje dr. Dolinšek.

Znanstvena fantastika postala resničnost

"Načrt je, da bi bili v 2 letih aparati na tržišču, povpraševanja je namreč veliko. Pri nas v Mariboru je ta aparat edini na svetu in za zdaj ostaja tukaj na testiranju," še dodaja dr. Dolinšek.

S takšnim izumom je zelo zadovoljna dr. Dušanka Mičetić Turk, predstojnica Katedre za pediatrijo: "Včasih je bila to znanstvena fantastika, da bomo lahko iz kapljice krvi postavili diagnozo in danes je postala resničnost."

Dr. Dolinšek pa še opozarja, da je pomembno tudi izobraževanje zdravnikov o celiakiji: "Zamude pri diagnostiki celiakije so še vedno previsoke. Imamo lahko super aparate, a če nihče ne pomisli na bolezen, bodo bolniki še naprej tavali od zdravnika do zdravnika, zato je pomembno, da tudi zdravnike ozavestimo o tej bolezni."

Trenutno je le en aparat in ta je trenutno v Mariboru. Ob majhnih spremembah bo v prihodnosti mogoča diagnoza tudi drugih bolezni, kot so bolezni ščitnice, sladkorne in revmatske bolezni, avtoimune bolezni, pa tudi borelioza.