Kaj lahko mesto naredi za večjo varnost, boste sprejeli kakšne ukrepe?
Mesto lahko za povečanje varnosti in občutka varnosti naredi veliko. Trenutno ocenjujemo
položaj in kmalu se bomo odločili, kaj narediti. Seveda sodelujemo tudi s policijo. Oceniti moramo,
ali je prišel čas za represijo, grajenje zidov in postavljanje stotin kamer ali pa se lahko mesto
pred nasilneži zavaruje z meščani, ki se nasilju upirajo.
Imate kakšen nasvet za meščane in obiskovalce Zagreba? Bi se morali bati in se katerim
delom mesta izogibati?
Meščanom se ni treba bati za svoja življenja in strah jih tudi ne sme biti – navsezadnje niso
tarča mafije. Zagrebčani bi se morali ves čas bolj izogibati povečanemu številu nasilnežev,
huliganov, še posebno mladoletnih.To je največja težava, ki nas trenutno muči in ki jo bomo
odpravili. Zagreb je znan kot miren in varen. Tak je bil vedno in tak bo ostal.
Je v zagrebu mafija? Je njena navzočnost očitna? Se lahko mesto proti njej bojuje?
Organizirani kriminal in mafijski umori so bolj vprašanje državne politike, ministrstva in
policije. Mesto nima svoje policije, zato ne more operativno in neposredno delovati, policiji pa
lahko pomagamo in ji tudi želimo pomagati. Gotovo se bodo zgodile konkretne stvari, da se popravi
prejšnje slabo stanje. Sem utemeljeno optimističen in prepričan, da gremo v pravo smer.
Gospodarski tokovi med Slovenijo in Hrvaško so neustavljivi. Kapital nima ne srca ne duše, ima samo interes, in ruši vse meje, tudi politične. Milan Bandić |
|
Med pet največjih bi štel preureditev Bundeka, zapuščenega območja z jezerom blizu središča mesta, v veliko rekreacijsko cono, ureditev zahodnega vstopa v mesto (vstopa iz smeri Ljubljane), obnovo tramvajskega parka, sanacijo najhujših ekoloških težav – nekdanjega smetišča Jakuševac in uvajanje socialnih politik.
Kakšni so ti socialni ukrepi?
Starejšim ljudem, ki imajo manj kot 208 evrov pokojnine, mesto že šest let vsak mesec
nakazuje denar: 55 evrov tistim, ki imajo manj kot 125 evrov pokojnine, 41 evrov ljudem z manj kot
166 evrov pokojnine in 28 evrov tistim, ki dobijo manj kot 208 evrov na mesec. Za prvega otroka
dobivajo starši na leto 416 evrov, za drugega 833 evrov in za tretjega 1.250 evrov do dopolnjenega
šestega leta starosti. Lani se je v Zagrebu po dvanajstih letih znova rodilo 680 otrok več, kot je
bilo umrlih, kar je rezultat mestne pronatalitetne politike.
|
Imamo kombinacijo vrtcev. Gradimo večje za trideset ali štirideset skupin, v katerih je prostora za od petsto do sedemsto otrok, pa tudi manjše mobilne za manjša naselja. Obenem se trudimo, da tisti, ki gradijo naselja, v njih zgradijo tudi vrtec.
Bi Ljubljani svetovali, naj spet uvede tramvaj?
Bi. Mi smo ravno naročili 140 novih tramvajev in 230 novih avtobusov za boljšo kakovost
prevoza. Kar 65 odstotkov Zagrebčanov ne plačuje prevoza s tramvajem – otroci, šolarji, dijaki,
študenti, brezposelni, upokojenci, ki imajo dohodke nižje od208 evrov, in starejši od 65 let. Lažje
je našteti, kdo ga plača, kot kdo ga ne. Kljub temu je ob konicah tudi v Zagrebu gneča.
Arena Zagreb bo gotova do polovice decembra, stadion Maksimir pa je projekt, ki stoji že od leta 2000. Hodimo kot mačko krog vrele kaše in ne vemo, kako bi ga končali. Zagrebčani se bodo odločili na referendumu – ali so za dokončanje prenove in rekonstrukcijo stadiona Maksimir ali za nov stadion na Kajzerici. Gradimo rokometno dvorano, prihodnje leto bomo začeli graditi dva nova bazena, obnovili bomoDom sportova.
Mislite, da se gradnja Arene izplačala?
Gre za največji projekt gradnje zaprtega športnega objekta v samostojni Hrvaški, v njej bo
15.500 sedežev. V enem mesecu bomo razpisali natečaj, nakaterem bomo poiskali podjetje, ki bo
upravljajo Areno, dali mu bomo koncesijo. Tako dvorano je najbolje dati v najem ljudem, ki se na to
spoznajo in ki bodo vedeli, kako jo napolniti.
Skrbite tudi za kulturne objekte...
Muzej sodobne umetnosti gradimo že pet let in pol in bo končan prihodnje leto. Dokončali
bomo tako stavbo kot vse pristopne ceste in infrastrukturo okoli njega. Projekt je vreden okoli 50
milijonov evrov in je največji projekt vlaganja v kulturo v samostojni Hrvaški, polovico denarja je
prispevala republika, polovico mesto. Lotili se bomo tudi projekta glasbene akademije.
Katere bodo največje naložbe?
Največ bomo vlagali v prometno ureditev in zaščito okolja. Uredili bomo še vhodni vstop
vmesto, Slavonsko avenijo, večji pomen v javnem prometu želimo dati železnici, zgraditi nove garaže
in dva mosta čez Savo ter urediti sežigalnico komunalnih odpadkov. Obnoviti in dograditi moramo
tudi zagrebško letališče.
Nastopil v več aferah, a računa na nov mandat. |
Ločen in spet poročen. Leta 1996 se je ločil od svoje žene Vesne in se leta 2003 spet poročil. V javnosti so se pojavila namigovanja, da je bil vzrok ločitve ta, da bi družina (z Vesno imata eno hčer) lažje kupila stanovanje, v katerem so živeli. Brez dovoljenja. Leta 2001 je prišlo na dan, da ima počitniško hišico brez dovoljenj. Pridobil jih je v 15 dneh. Vozil opit. Leta 2002 je pod vplivom alkohola povzročil prometno nesrečo, ki ga je na koncu stala mesta župana. Možganska kap. Leta 2003 je preživel možgansko kap. |
Gotovo promet. Desetletja se vanj ni vlagalo in zdaj je treba plačati davek.
Ali ima Zagreb težave s kanalizacijo in vodovodno oskrbo?
Štirinajst odstotkov Zagrebčanov ni priključenih na kanalizacijo in sedem odstotkov jih ni
priključenih na mestni vodovod. To ne pomeni, da nimajo vode ali da nimajo greznic. Kljub temu ta
težava na začetku 21. stoletja ostaja.
Težave z vodo pa so imeli tudi v novih stavbah?
Še vedno jih imajo. V dveh zgradbah s skupno 180 stanovanji ima voda čuden okus. Za to je
odgovoren investitor gradnje; voda do zgradbe je v redu. Zadeva je na sodišču, rešujejo jo že vse
zadnje leto, in menim, da ne bo bolje, dokler se ne bodo dogovorili za zamenjavo cevi. To bi bilo
bolje, kot da odvetniki poberejo ves denar. Težav z vodo sicer nimamo.
Za kaj bi si želeli, da bi bilo v Zagrebu tako kot je v Ljubljani?
Kadarkoli grem v Ljubljano, na Dunaj ali v Budimpešto, vidim kaj novega, kar mi je všeč.
Želel bi si, da se (kot pri vas) ustavi priseljevanje v Zagreb, da se omili pritisk na glavno mesto
in da se razvoj enakomerno razdeli po Hrvaški. Pritisk na Zagreb iz leta v leto narašča in ni dober
za razvoj države. Sloveniji je delno uspelo zmanjšati pritisk na Ljubljano.
Imate
zaradi priseljevanja kakšne težave z infrastrukturo, stanovanji? Mesto gradi tudi mestna
stanovanja
Seveda. Vendar jih trenutno gradimo nekaj manj kot tri tisoč po zagrebškem modelu
gradnje stanovanj. Prihodnje leto jih bomo začeli graditi še pet tisoč. Najdražji kvadratni meter
bostal 1.285 evrov, kar je najceneje v vsej Hrvaški. Prodali jih bomo brez depozitov in jamstev.
Gre za edinstven projekt. Tretjina stanovanj bo namenjena za socialna stanovanja, tretjina za
najem, tretjina pa bo prodana pod posebnimi pogoji: prednost bodo imele mlade družine do 35 let, ki
kupujejo prvo stanovanje.
Kakšen je pri vas odnos med glavnim mestom in državo?
Ah, samo lani so nam vzeli samo milijardo kun iz proračuna (skoraj 139 milijonov evrov).
Ampak ne moreš voditi glavnega mesta brez korektnega odnosa z vlado in trenutnim premierjem, ne
glede na to, kateri politični opciji pripada.