"V Ljubljani, tudi Kopru in Mariboru, se nam je razvila odprta scena, kar je problem"

Foto: Bralec Žurnal24 Kotnikova ulica Foto: Bralec Žurnal24 Kotnikova ulica Foto: Bralec Žurnal24 Kotnikova ulica Foto: Bralec Žurnal24 Kotnikova ulica
Prebivalci nekaterih sosesk v centru mesta Ljubljane zaskrbljeni zaradi zadrževanja odvisnikov od drog. Stanovalci Kotnikove ulice so začasno najeli celo varnostnika. Pristojni so na okrogli mizi na ljubljanskem magistratu začeli z iskanjem rešitev za težave ...
Oglej si celoten članek

Stanovalci s Kotnikove ulice, ki so nam posredovali tudi fotografije nastale januarja in marca letos, obupujejo, saj se pred njihovimi bloki zadržuje nekaj deset odvisnikov od drog, ki med drugim na tleh puščajo uporabljene igle. Pojavlja se preprodaja drog. Poleg Kotnikove je trenutno kritično - tako priznavajo na Mestni občini Ljubljana - celotno širše območje Metelkove (Metelkova ulica, park Tabor, Kotnikova ulica), kjer se zasvojeni zadržujejo že več let ter tudi v okolici Kongresnega trga in Maximarketa.

Foto: Bralec Žurnal24 Kotnikova ulica Odvisniki so se do leta 2016 večinoma zadrževali in družili na območju nekdanje avtošole "za zidom", kjer je nato zraslo parkirišče in zato so se v zadnjih letih začeli zbirati drugje na območju Tabora. "Ta premik je sprožil val pritožb, pobud in akcij ne le s strani okoliških prebivalcev, temveč tudi ustvarjalcev v kulturnem centru Metelkova mesto. Situacija po rušitvi zidu je jasen pokazatelj, kaj to mesto še potrebuje in kaj v resnici potrebuje tovrstna populacija," nam je povedal Jurij Anžin, vodja regijske enote programa Šent.

Stanovalci na Kotnikovi ulici so se zatekli k umikanju klopi in najemu varnostne službe.

"Kaj je efekt tega, da je na Kotnikovi varnostnik, kar sicer popolnoma razumem? Zdaj so se preselili na Petkovškovo nabrežje," je na včerajšnji okrogli mizi Mestne občine Ljubljana, kjer so strokovnjaki in prebivalci iskali možne rešitve, navedla Eli Zamernik z Društva za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma, ki je še dodala, da dnevni centri niso dovolj, saj je v njih prepovedana uporaba drog in preprodaja. Tudi vsi uživalci ne zahajajo v dnevne centre, ampak potrebujejo "svoj prostor".

Preganjanje odvisnikov iz enega ali drugega kraja pa bo po mnenju udeležencev okrogle mize pripeljalo le do njihovega premika na drugo lokacijo.

Na Mestni občini Ljubljana so v odgovoru na naša vprašanja potrdili, da so s pritožbami seznanjeni, a da je treba tudi poudariti, da dostopa do javnega prostora ni mogoče omejiti in celo represivni organi imajo tu omejena pooblastila: "Prav pa bi bilo, da v primeru prekrškov in kaznivih dejanj dosledno in sistematično ukrepajo, seveda je največkrat potrebno, da dobijo prijave občanov, ki ta dejanja v svoji okolici zaznajo."

Da bi preprečili večja zbiranja zasvojenih z nedovoljenimi drogami na javnih površinah, smo v ta namen poleg dveh že delujočih centrov za zasvojene v MOL razpisali dodaten program Dnevnega centra za zmanjševanje škode zaradi drog, ki od začetka leta 2017 deluje v bližini lokacije "za zidom".

- Mestna občina Ljubljana

"Od preventive do programov v zaporih"

Milan Krek, predstojnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Območne enote Koper, je povedal, da se je v Ljubljani, pa tudi Kopru in Mariboru, razvila odprta scena, kar je problem. Izpostavil je, da je največ problemov tam, kjer se na enem mestu zadržujejo odvisniki. Mesto pa po njegovih besedah potrebuje celovit program, ne le varne sobe za injiciranje, ampak tudi terapevtske skupnosti, nizkopražne programe za zmanjševanje škode zaradi drog ... "Od preventive do programov v zaporih," je navedel Krek in dodal, da je za to potrebno veliko politične volje, strokovnjakov in ne nazadnje tudi civilne družbe.

V Šentu, ki izvaja tudi nizkopražne programe za zmanjševanje škode zaradi drog, vidijo rešitev za nastalo stanje v nekakšnem hibridnem modelu – povzetem po dobrih praksah v tujini in na temelju lastnih izkušenj – kjer bi se lahko v dogovoru z mestom, ministrstvi, nevladniki, umetniki ter s podporo lokalnega prebivalstva, odprl večji integrirani center za obravnavo različnih odvisnosti. "Center v mestu z lastnim velikim dvoriščem, z visoko in nizkopražnimi programi, ki segajo od varne sobe, zdravstvene in socialne obravnave do manj formalnega udejstvovanja uporabnikov v kulturne dejavnosti in aktivnosti širokega spektra funkcionalne okupacije," nam je pojasnil Jurij Anžin, Šent.

Med predlogi tudi razpršitev metadontskega zdravljenja in varna soba

Med ukrepi, ki so jih izpostavljali strokovnjaki in ki bi prinesli prvi korak k rešitvi, se je poleg prostora, kjer bi se lahko odvisniki zadrževali, omenjala tudi varna soba za injiciranje in razpršitev substitucijskega programa oziroma zdravljenja z metadonom.

Foto: Bralec Žurnal24 Kotnikova ulica Direktor Zdravstvenega doma Ljubljana Rudi Dolšak slednjemu ni bil najbolj naklonjen. "Če bomo disperzirali takšne centre po celi Ljubljani, vas moram opozoriti, da bomo naredili 13 identičnih problemov - ker je toliko zdravstvenih domov - kot jih imamo v Zdravstvenem domu Ljubljana Center," je na okrogli mizi povedal Dolšak in pri tem še dodal, da je za vsako tovrstno ambulanto potreben ustrezen zdravstveni tim in sredstva, ki jih mora zagotoviti zavod za zdravstveno zavarovanje. Župan Ljubljane Zoran Janković povedal, da meni, da na primer enota Sostro ali Dravlje nato sploh ne bosta imeli obiska. Ob iskanju prostora, kjer bi uživalcem drog omogočili druženje, pa je izpostavil težavo lokacije, saj bi morala biti ta v središču mesta.

Mestna občina doslej ni bila najbolj naklonjena uvedbi varne sobe, ki so po zagotavljanju strokovnjakov v drugih evropskih mestih prinesle pozitivne učinke, tudi manj okužb z virusom HIV in hepatitisi.

"Menimo, da bi se program varne sobe v MOL lahko realiziral edino v okviru pristojnih zdravstvenih institucij, in sicer šele takrat, ko bi bili način, obseg, sredstva in pravila delovanja določeni na državni ravni," navajajo na občini, kjer so tako nakazali, da soglašajo z mnenjem predsednika komisije vlade za medicinsko etiko Božidarjem Voljčem, da je edino vlada pristojna za "varno sobo" glede na to, da je promet z mamili kaznivo dejanje.

"Moja prošnja je, da naj se stroka zmeni in naredi program za Ljubljano, na katere zdravstvene domove naj se razširi program in predlagajte tudi lokacijo za druženje," je ob koncu okrogle mize povedal župan Janković, ki je prisotne stanovalce pozval, da bo občina, v kolikor privolijo v lokacijo, nemudoma pristopila k urejanju takšnega prostora. Finance mestne občine po zagotovilih Jankovića pri nadaljnjem izvajanju preventivnih kot kurativnih programov naj ne bi bile problem.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 16

  • 08:49 4. Julij 2018.

    kitajci imajo zelo učinkovit sistem proti dilerjem, ko ga ulovijo mu odrežejo roko...

  • 08:17 4. Julij 2018.

    Policiji dat malo večja pooblastila,pa se lahko stvar reši v enem mescu.Polovit male dilerje,ga priklenit za radiator,pa bi hitro povedal …

  • 23:23 3. Julij 2018.

    Zakaj pa nihče ne omenja prisilnega odvajanja? Zaprte komune. Namenjat denar za varno drogiranje, je to rešitev? Jaz jo ne …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.