Mesec dni po nastopu poslanskega mandata bi morali vsi poslanci, ki prvič opravljajo funkcijo, protikorupcijski komisiji prijaviti podatke o svojem premoženju. Od 51 poslancev obrazca pa tega KPK še vedno nista poslala dva. Kdo sta poslanca, ki kršita predpise, na KPK molčijo, in kot pravijo, do zaključka postopka podatkov ne bodo posredovali.

Komisija za preprečevanje korupcije vse funkcionarje, ki prijave ne oddajo, najprej lahko opozori, nato pa lahko poseže tudi po kazenskem znižanju plače - vsak mesec po preteku roka za deset odstotkov osnovne plače, vendar največ do višine minimalne plače. Kot je znano, KPK doslej po tem "težkem orožju" še ni posegla.

V Levici, LMŠ in NSi bodo podatke razkrili, v SD in SAB ne

Informacije o premoženju, ki jih funkcionarji posredujejo KPK, niso javne, a se je v preteklosti uveljavila praksa, da so poslanci in ministri on nastopu finkcije obrazce razkrili. S tem so pokazali določeno mero integritete in transparentnosti. Da so podatke pripravljeni razkriti javnosti, so nam doslej potrdili v Levici, LMŠ in NSi, a nam obrazcev zaenkrat še niso posredovali. Na Žurnalu24 bomo analizo podatkov, za katere smo vse poslanske skupine zaprosili v začetku meseca, objavili, ko jih prejmemo.

V Desusu naj bi se o razkritju še posvetovali. V SD, kjer so poslanci doslej razkrivali premoženje, so se letos odločili, da tega ne bodo storili, kot pravijo, so bili v preteklosti pri tem izjema in zato neupravičeno tarča očitkov. Enako so se odločili tudi poslanci SAB, kjer odgovarjajo, da je njihovo premoženjsko stanje že pod drobnogledom in nadzorom pristojnih, zato ni nobene potrebe, da bi poslanci premoženje razgrnili še pred širšo javnostjo.

V SMC, SDS in SNS pa se na naše zaprosilo sploh niso odzvali.

V prejšnjem madatu KPK nad 17 poslancev s prekrškovnimi postopki

Prijavljenih premoženjskih podatkov KPK sicer sistematično ne preverja, ampak to stori šele šele ob rednem ali izrednem nadzoru. Pri preverjanju poslancev državnega zbora, ki so nastopili funkcijo med 1. avgustom in 15. decembrom 2014, pa so na podlagi primerjave podatkov, ki so jih poslanci prijavili, s pridobljenimi s strani pristojnih organov, ugotovili neskladja pri 50 poslancih.

Pri KPK pri tem sicer navajajo, da do napak pri posredovanju podatkov komisiji na elektronskem obrazcu pogosto prihaja predvsem zaradi napačnega razumevanja samega obrazca in posledično nepopolno izpolnjenega obrazca. V omenjenem nadzoru pa je komisija v 17 primerih vseeno uvedla ustrezne prekrškovne postopke. Zaradi varstva osebnih podatkov, pa na KPK ne odgovarjajo, za kakšne nepravilnosti je šlo in zoper koga so prekrškovne postopke sprožili.

Na KPK sicer pravijo, da si prizadevajo za bolj analitično spremljanje področja premoženjskega stanja, a v danih razmerah, to je ob finančni in kadrovski omejitvi ter trenutni bazi skoraj 16.000 zavezancev, lahko opravljajo le naključne nadzore premoženjskega stanja po kategorijah zavezancev. "Hkrati komisija že dalj časa želi informatizirati postopke vezane na spremljanje premoženjskega stanja, kar bi ji omogočilo izvedbo bolj celovitih analiz in učinkovito vodenje evidence. Tako že zadnjih nekaj let upa, da ji bo to omogočila novela ZIntPK, ki je vsebovala tudi idejo o informatizaciji vezani na spremljanje premoženjskega stanja," še poudarjajo.

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije funkcionarjem nalaga prijavo premoženja v roku enega meseca po nastopu in po prenehanju funkcije. Ob morebitnem ugotovljenem in nepojasnjenem nesorazmernem povečanju premoženja funkcionarja lahko KPK o tem obvesti organ, pri katerem funkcionar opravlja svoje delo. Če organ komisiji pritrdi, lahko ta z odločbo začne postopek odstavitve funkcionarja - izjema so neposredno voljeni funkcionarji.