Da prihaja do motenj v preskrbi z zdravili v Evropski uniji, ni nič nenavadnega, so nam uvodoma sporočili z Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Tudi Slovenija pri tem ni izjema, zato se vam lahko zgodi, da določenega zdravila, ki ste ga vajeni jemati že vrsto let, zdaj ne boste mogli dobiti (bralci navajajo primera zdravil calpol in plavix). A to še ni konec sveta, saj so večinoma na voljo enakovredni nadomestki.

"Tudi na trgu Republike Slovenije se tovrstne motnje v omejenem obsegu pojavljajo ves čas, trenutno število motenj v dostopnosti zdravil pa ne odstopa od običajnega," zatrjujejo pri JAZMP.

Takšnih zdravil, kjer je bila zaznana motnja v dobavi, naj bi bilo v zadnjem letu in pol okoli pet, "kar predstavlja približno 0,1 odstotka vseh zdravil na slovenskem trgu". Gre torej za zanemarljiv delež, ki se bistveno ne razlikuje od deležev v preteklosti. 

Kje tiči razlog za motnje dobave? 

Razlogov za motnje v dobavi zdravil je veliko, povezani pa so tako z učinkovino kot s samo distribucijo. "V splošnem so vzroki za motnje v preskrbi povezani z učinkovino (ali ima proizvajalec končnega zdravila na svoji zalogi zadostno količino učinkovine ustrezne kakovosti), proizvodnimi omejitvami (ali lahko proizvajalec z obstoječimi proizvodnimi linijami zagotovi zadostne količine zdravila zahtevane kakovosti), z distribucijo končnega izdelka (ali lahko proizvajalec v dovolj kratkem času dostavi zdravilo) in v slovenskem primeru dodatno še z velikostjo trga (le najbolj prodajana zdravila se v Sloveniji prodajajo v tako velikih količinah, da je za Slovenijo narejena celotna proizvodna serija, pri vseh ostalih si serijo delimo z drugimi državami, kar poveča potrebo po usklajevanju proizvodnih naročil)," se glasi odgovor z JAZMP na vprašanje, zakaj prihaja do motenj v preskrbi.