Kredit. “Premier Borut Pahor ima kredit, ki ga je najel za nakup stanovanja,” so nam sporočili iz kabineta. Podatkov, kdaj in pri kateri banki je najel posojilo ter pod kakšnimi pogoji je dobil kolikšen znesek, nismo dobili.

Lani kupil stanovanje
Pahorja smo po kreditih in lizingih, ki jih je najel, vprašali dva dni po odstopu vodje kabineta Simone Dimic. Spomnimo, premierjeva najtesnejša sodelavka je pri NLB po nenavadno ugodnih pogojih za 30 let najela 350 tisoč evrov.

Pahor je s partnerico Tanjo Pečar po poročanju Financ za 195 tisoč evrov konec oktobra lani v ljubljanskem stanovanjskem naselju Trnovska vrata kupil 80,9 kvadratnega metra veliko stanovanje in parkirni prostor.

Molk sodelavcev Dimičeve
Po naših zanesljivih informacijah je stanovanja zadnje leto kupilo več članov Pahorjevega kabineta, ki ga je vodila Dimičeva, zato smo prosili tudi za podatke o posojilih in lizingih preostalih zaposlenih v kabinetu. A tudi teh nismo dobili; dejali so, da gre za osebne podatke.

Viri pa so nas opozorili predvsem na to, da je Dimičeva dobila posojilo, čeprav je opravljala tako imenovano kabinetno zaposlitev. To pomeni, da bi s prenehanjem Pahorjevega štiriletnega mandata izgubila službo. Tistim, ki imajo začasne pogodbe o zaposlitvi, banke brez dodatnega jamstva praviloma namreč ne dajejo posojil večjih vrednosti. Ali je posojilo dobil še kdo od šestih, ki bodo s prenehanjem Pahorjevega mandata izgubili službo, nismo izvedeli.

Klemenčič nad kredite
“Komisija se še ni odločala o preverjanju finančnih obveznosti predsednika vlade,” so iz komisije za preprečevanje korupcije odgovorili na vprašanje, ali bodo pod drobnogled vzeli tudi Pahorjev kredit.

Je pa predsednik komisije Goran Klemenčič, potem ko Dimičeva ni prišla na zaslišanje, napovedal razširitev postopkov na kredite. Pojasnil je, da iz dosedanjih ugotovitev postopka Dimičeve izhaja tudi problematika pridobivanja neobičajno ugodnih kreditov za funkcionarje in uradnike na položaju pri finančnih ustanovah.

Pritiski kreditov
Poznavalec, ki ne želi biti imenovan, opozarja, da je treba področje urediti tudi zato, ker nastane problem, kadar so “tisti, ki so izpostavljeni velikim kreditom, pod pritiskom osebnega dolga, hkrati pa odločajo o velikih sredstvih”. Sprašuje se denimo, ali so funkcionarji pod pritiski ugodnih kreditov državnih bank dojemljivejši za dokapitalizacije.

Tveganje za korupcijo po njegovem mnenju obstaja tudi, ker ni instrumenta, s katerim bi nadrejeni lahko preverjal podrejene in s tem nadziral tveganje, da bi ti odločali pod pritiski finančnih bremen. Zato je, pravi, smiselno vzpostaviti instrumente, ki bi ta tveganja nadzorovali. Pri tem pa opozarja na primer murskosoboškega tožilca.